Metal skozi leto

Konec leta je najprimernejši čas za raznorazne bilance, preglede za preteklo leto in pogled v leto, ki nas čaka. Tu ni pravo mesto, da bi pogledali, kaj so oziroma niso naredili naši in svetovni politiki, kaj nas čaka v volilnem letu, katere medalje so pobrali naši športniki, kdo je postavil svetovni rekord, ali bomo dobili nov stadion, kaj je počela Spritney Bears, ampak bomo malce pregledali dogajanje na svetovni in slovenski metal sceni ter pokukali v leto 2004.
Gledano v celoti lahko rečemo, da je bilo leto 2003 za metal uspešno. Seveda s tem ne mislim na metal s predznakom nu, mu itd., ki polzi strmo navzdol in ga čaka podobna usoda, ki je doletela grunge. A s to razliko, da so razni “biskvitki” in podobne prikazni svoje ideje izčrpali še mnogo hitreje.
Zanimanje za klasične oblike metala je vse večje predvsem med mlajšimi in to je najbolj pomembno za sam obstanek in nadaljnji razvoj scene. Seveda z večjim številom mlajših metalcev v ospredje prihajajo drugi bandi. Bandi, ki jih sicer ne moremo več šteti za novince, a so bili v devetdesetih še v senci skupin kot Sepultura, Helloween, Megadeth, Pantera in podobnih. Čisto na vrhu še vedno ostajata dve imeni, Iron Maiden ter Metallica (ne bi sedaj o tem, kaj so in kaj niso) in zgleda, da ju bo težko vreči s prestola. Oba velikana sta letos izdala zelo uspešna albuma Dance Of Death in St. Anger, ki sta zasedla vrhove lestvic po vsem svetu (mnenja o njih so si sicer zelo različna), poleg tega pa sta kot headlinerja nastopila ne le na metal festivalih, ampak praktično na vseh najpomembenjših rock festivalih, ki so se zgodili v letu 2003. Za prenekatere metal festivale sta to predraga banda in iz takšnih in drugačnih razlogov bi jih tudi bilo nesmiselno pripeljati na festivale kot so recimo Bang Your Head, Summer Breeze, Metalfest Vienna.
Za njima so še standardna imena, Slayer, Manowar, Blind Guardian, Dream Theater, Judas Priest, Ozzy, ki je itak poglavje zase, potem pa že pridejo bandi, ki jih je v ospredje prinesel predvsem mlajši rod metalcev, Dimmu Borgir, In Flames, Cradle Of Filth, Hammerfall, Children Of Bodom, Within Temptation, ki imajo za seboj neverjetno uspešno leto in večina od teh bo ta uspeh v letu 2004 še nadgradila. Sem pa nedvomno sodijo še Nightwish, Edguy in seveda Iced Earth, ki bodo gotovo zelo zaznamovali leto, ki prihaja. Videli bomo, česa so Iced Earth sposobni z Ripperjem in tu bo potekala nekakšna tiha bitka z Judas Priest, kamor se je po desetletju vrnil Halford. Leto 2004 nam bo dalo odgovor, ali bo šlo pri Judas Priest za zmagoslavno vrnitev, ali le za pogrevanje stare juhe.
Reunionov v letošnjem letu ni manjkalo, najbolj odmevna je bila zagotovo vrnitev odštekanih sester, Twisted Sister, ki so se pri tem odločili za pravilno potezo in niso ponovili napake nekaterih predhodnikov – posneti studijski album. Že nekaj časa je v zraku velika vrnitev pravih glam bandov iz osemdesetih (s tem mislim predvsem na Evropo, v ZDA so ti bandi vseskozi bili nekako prisotni in še vedno so njihovi koncerti dobro obiskani). Odmevnejši boom bi bil verjetno lahko dosežen le ob vrnitvi originalnih Mötley Crüe, Poison in Skid Row s Sebastianom Bachom, a vprašanje je, če tudi v tem primeru ne bi bilo bolje priti le na turnejo in festivale in ne posneti albuma, ki se niti malo ne bi mogel primerjati z Dr. Feelgood, Skid Row, Slave To The Grind in podobnimi.
Če pogledamo še malo na drugo stran. Black metal je z izjemo simfonične veje te zvrsti (spet ne bi o tem, kaj to je in kaj ni) padel v underground, pojavljajo se bandi, ki se obračajo h koreninam. Razpadli so Immortal, a verjamem, da se bo tudi tu krivulja slej ko prej obrnila navzgor. Boljše zaenkrat kaže death metalu, kjer glavni akterji ostajajo Six Feet Under, Morbid Angel ter seveda Cannibal Corpse, Hypocrisy in Deicide, od katerih se že težko pričakuje nove izdelke. Glede na napovedi se približno že ve, kaj lahko od njih pričakujemo, zato pa se s še večjo nestrpnostjo pričakuje nove albume thrasherskih, predvsem Bay Area povratnikov – Exodus, Death Angel, Testament, Heathen… Bomo videli, v kolikšni meri so sposobni doseči svoja zlata osemdeseta. Podobno velja za doom legende Candlemass in Trouble.
Tudi dogajanje na slovenski sceni je bilo pestro in kaže na to, da se naša scena vse bolj razvija. Prave koncertne dvorane še nimamo, imamo pa bande, ki se vse bolj uveljavljajo na mednarodnem področju – Noctiferia, Prospect in Magus Noctum so si ustvarjali ime na evropskih turnejah. V glavnem vsi naši bandi v tujih medijih dobivajo dobre ocene, tako da lahko rečemo, da se za naše bande odpirajo vrata v Evropo. Pojavlja se veliko novih bandov, ki so snemali prve demo posnetke, svoje prvence pa so izdali obetajoči mladci Metalsteel in Supremacy ter že nekoliko izkušenejši Obidil in Kaoz. Dobro leto imajo za seboj tudi veterani naše scene Sarcasm, medtem ko žal Requiem po zelo dobrem albumu niso bili (koncertno) dejavni kot bi si fani želeli.
Leto 2004 bo, verjamem, še uspešnejše za naše bande. Dusk Delight so posneli album svetovnega formata in upajmo, da jim bo to uspelo “vnovčiti”. Veliko si lahko obetamo od novih Magus Noctum, s solo projektom Unspoken se vrača originalni Prospect pevec Simon Jovanovič, videli bomo, kaj nam bodo pripravili prenovljeni Sweet Sorrow, kaj bo z God Scard albumom, kako se bosta razvijali odkritji leta 2003, Negligence in Ophidian ter seveda vsi ostali bandi, ki jih je preveč, da bi vse našteval.
Tudi na koncertnem področju je bilo leto 2003 pestro, naslednje pa bo zgleda še bolj. Imeli smo pravo vseslovensko turnejo z več bandi Slovenian Sudden Strike 2003, ki so ji sledile še krajše turneje večih bandov. Lepo je videti organiziran in bolj profesionalen pristop pri turnejah naših bandov. Iron Maiden in Saxon so šli letos mimo nas v Zagreb, niso pa se nas ognile turneje Cannibal Corpse, Marduk, Dismember, The Crown, Death Angel, na Rock Otočcu so nastopili Primal Fear, Paul Di’Anno in Apocalyptica, konec novembra pa v Hali Tivoli tudi legende hard rocka Deep Purple.
Končno bodo v januarju pri nas na svoj račun lahko prišli ljubitelji power metala s koncertoma Falconer in Grave Digger. Kasneje k nam pridejo Hate Eternal, Dying Fetus, obeta pa se še več podobnih in večjih koncertov. Poleti bo seveda na vrsti obvezno množično romanje v Komen na tradicionalno, priljubljeno Metal Manio, kot kaže (če bo šlo vse po načrtih) pa bomo konec avgusta deležni dogodka, ki ga pri nas še nismo imeli. Največji avstrijski metal festival Metalfest Vienna je po dveh izvedbah doživel svoj konec in organizatorji tega festivala so novo lokacijo našli v Tolminu, kjer se vsako leto odvija znani festival reggae glasbe. Bomo videli, če je v Sloveniji že možno organizirati tako velik festival. Na preizkušnji bodo tako organizatorji kot bandi in ljubitelji metala in če uspe, potem lahko to ogromno pomeni pri uveljavitvi Slovenije na svetovnem metal zemljevidu.
No, to nas še vse čaka, zaenkrat se prepustimo trenutno aktualnejšim dogodkom kot so uživanje, slavje ob hrani in pijači ter dobri glasbi…

P.S.: Da na pozabim…povprečna številka nog je 42, povprečna številka modrca pa C. :)