Curimus so finski death/thrash metal band, ki po mojem mnenju ogromno obeta. Mogoče za marsikoga neznani, vendar si definitivno zaslužijo, da jih bolje spoznate. Band je aktiven že od leta 2004 in je v tem času izdal štiri demo posnetke (Promo (2006), Under my Skin (2008), Humanity…For Sale! (2009) in Values (2010)) ter 2 CD-ja (Realization (2011) in letošnja izdaja Artificial Revolution). Z vsakim izdelkom postajajo boljši in definitivno jih lahko pričakujemo tudi na večjih odrih.
Ime Curimus so fantje prevzeli iz stare finske besede kurimus, ki izvira iz starih legend, pomeni pa mistični morski vrtinec, ki požira ladje in mornarje pospremi v večni počitek. Band sestavljajo Marko Silvennoinen - vokal, Juha-Matti Helmi - kitara, Juho Manninen - bass in Jari Nieminen - bobni.
NINA: Pred kratkim je izšel vaš drugi album, kako se počutite?
JUHO: Super, bil je dolgotrajen proces, terjalo je ogromno dela. Seveda je odličen občutek, ko je album končno zunaj. Na isti dan se je začela tudi naša turneja, tako da je bilo kot nekakšna dvojna nagrada.
NINA: Pred izdajo vašega prvega albuma ste izdali kar štiri demo posnetke, kako to, da niste kar posneli albuma?
MARKO: Zakaj pa ne? Dejansko še nismo bili pripravljeni na izdajo celotnega albuma, tako se nam je zdela ta odločitev boljša. Po zadnjem demo posnetku smo vedeli, da boljšega ne moremo narediti, zato smo se odločili posneti cel album.
NINA: Letos bo deset let od vašega začetka, kaj se je spremenilo, kako boste praznovali svojo obletnico?
JUHO: Res je, jeseni bomo praznovali 10-letnico. V teh letih smo pridobili nekaj kilogramov in izgubili nekaj las. (smeh) Trenutno smo osredotočeni na izid albuma in na turnejo, tako da o praznovanju še nismo razmišljali. Mogoče bo prišel čas zato po turneji.
NINA: Pri bobnarju sem opazila, da ima vaš logo vtetoviran na roko, ga imate vsi?
JARI: Ja, vsi razen basista, ker je premlad. (smeh)
JUHO: Ne, sem prereven. (smeh)
NINA: Oba CD-ja ste izdali pod okriljem Freezing Penguin, ki je v bistvu vaša lastna založba. Kako to?
JARI: Najlažje je bilo tako. Imeli smo par zelo slabih ponudb od založb, zato smo raje sami ustanovili založbo za izdajo albuma. Poiskali smo le promocijsko agencijo, ker sami nimamo kontaktov za to.
NINA: Zasledila sem komentar na spletu, da ste v živo boljši kot na vaših posnetkih, kakšen komentar na to izjavo?
JUHA-MATTI: Kdo je to rekel?? Boš videla danes. (smeh)
JARI: Zdaj pa sploh nismo pod pritiskom. (smeh)
JUHO: V živo je drugačna atmosfera, več basa in bobnov kot na posnetkih, zelo težko je na posnetku predstaviti tisto pravo energijo.
NINA: Kaj je na tem albumu drugačnega?
JARI: Velika razlika je med prvim in tem albumom. Marku smo dali dovolj časa, da je v miru posnel vokalne linije. Celoten band si je vzel za nov album dosti več časa, razlika je zato očitna.
JUHO: Pri prejšnjem albumu smo pesmi naredili kar v studiu in jih takoj posneli.
NINA: Posneli ste tudi svoj prvi video za pesem Reincarnation, kako je potekalo snemanje?
JARI: Snemanje je trajalo tri dni, mi smo bili tam le en dan. Dnevni in nočni posnetki so bili narejeni brez nas, mi smo prišli tja le zadnji dan, da so nas malo pretepli. (smeh) Narejen je z zelo malo denarja. Vse, kar delamo, moramo delati z bolj malo denarja, saj vse, kar imamo, naredimo in plačamo sami. Vsi hodimo v službo.
NINA: V katerih državah ste že vse nastopali?
JARI: Imeli smo že turnejo na Finskem, v Estoniji in Rusiji. Po Evropi se še nismo odpravili. Glavni razlog je bil, da še nismo imeli pravih kontaktov. Ravno zdaj se zopet odpravljamo v Estonijo. S tem albumom bomo verjetno šli malo po Evropi, a težko je najti prave ljudi, prave kontakte.
NINA: Kakšen je vaš sanjski oder, kje bi želeli igrati? 
JUHA-MATTI: Na Japonskem, zanimivo bi bilo igrati v čisto drugačni kulturi.
JARI: Vsak band, ki je kdaj igral na Japonskem, pravi, da je fenomenalno. Želel pa bi si nastopiti tudi v Wacknu.
NINA: Jari (bobnar), ali vedno igraš brez čevljev?
JARI: Ja vedno, včasih sem igral bos, sedaj igram v nogavicah, ker sem prestar, da bi igral bos. (smeh)
NINA: Brala sem vašo spletno stran in je precej zanimiva, videti je, da se kar dosti zabavate. Zakaj vedno po koncertu naredite skupinsko »neumno« sliko?
MARKO: Ja, vedno se zelo zabavamo, sliko naredimo pa vedno pred koncertom. Je nekakšna tradicija, vedno imamo preveč časa pred koncertom.
JUHO: In radi delamo norca sami iz sebe. (smeh)
NINA: Kaj je bilo najhujše, kar se vam je do sedaj zgodilo?
MARKO: Zame je bilo najhujše, ko smo imeli koncert v Turkuju. Prišel sem iz Švedske, z ladje, še malo pijan, direktno na špil, tako da se nastopa dejansko ne spomnim.
JARI: Mogoče je bilo najhujše takrat, ko smo imeli koncert v Estoniji in je bil tisti dan res hud snežni vihar. Najprej nismo vedeli, ali naj se sploh odpravimo tja, estonska vlada je opozarjala ljudi, naj ne zapuščajo domov. Bila je nevihta stoletja, 40 cm snega, v državi je veljal rdeči alarm, a mi smo vseeno šli in igrali. (smeh)
NINA: Na internetu sem naletela na vašo golo sliko …
JUHA-MATTI: Seksi sliko?? (smeh)
JARI: Slika je bila narejena za promocijo. Imeli smo nekaj denarja in dobil idejo, da bi lahko delili promocijske kondome. In tako je nastala ta slika. (smeh)
NNA: Zdi se mi res dobra ideja, kako to, da tega niste ponovili sedaj?
JARI: Ne, takšne ideje ne moraš uporabiti dvakrat. Mogoče nekoč spet, ne vem. To je stvar, ki se je vsi spomnijo. Zaradi tega smo imeli kar dosti izpostavljenosti v medijih. Bilo je zelo zabavno, metal scena oziroma metal promocijske fotografije so vedno tako resne, zato smo želeli narediti nekaj drugačnega. Vedno se trudimo narediti zabavne promocijske fotografije, majice … in zabavno je malo zbadati ljudi s temi stvarmi. Na naših prejšnjih majicah je zadaj pisalo EKA DEMO OLI PARAS, kar pomeni »prvi demo posnetek je bil najboljši«.
Dejansko obstajajo ljudje, ki to verjamejo in mislijo, da je vse ostalo komercialno sranje, tako da radi malo drezamo v takšne ljudi. Sedaj imamo na razpolago samo barvne majice, nič črnih. (smeh)
NINA: Zadnje besede?
JUHA-MATTI: Pelji nas v Slovenijo. :)
