Paradox. Thrash metal z dušo Marilyn Monroe. Melodični speed metal z dušo Vlada III. Drakule. Skupina, rojena pred več kot dvajsetimi leti, navkljub težavam in posledično nekajletno neaktivnostjo še vedno brca, in to niso brce v temo, ampak brce v riti. Za razliko od mnogih nemških metal glasbenikov Paradox navdih črpajo v ameriških thrash in speed metal orbitah, zato se njihova glasba tudi razlikuje od klasičnega nemškega zvoka. Gonilna sila je soustanovitelj skupine, frontman Charly Steinhauer, ki prevzema vokalne in kitarske vajeti. Naklonil nam je nekaj besed.
DARIJAN: Pozdravljen, Charly. Najprej bi rad rekel, da me veseli, da je v Paradox zopet zbrana celotna ekipa. Če ti ne nadaljuješ z ustvarjanjem, je ta specifični tip metala, ki ga Paradox uteleša, na robu izumrtja. Seveda mora obstajati ultra hitro igranje po eni struni kitare, kot večina mlajših skupin dandanes »igra« metal, a pozabljajo vstaviti melodije, variacije, dušo ipd. v učinkovito enačbo. Ponovno je bilo nekaj premora v skupini, kaj je bil tokratni razlog za daljšo pavzo?
CHARLY: Živjo. No, posneli smo tri albume v petih letih. Electrify (2008), Riot Squad (2009) in Tales Of The Weird (2012). Pavza med Riot Squad in Tales Of The Weird je bila posledica dveh menjav v zasedbi. Ni bilo povsem enostavno najti zamenjavo za Kaia in Rolanda (op. a. Kai Pasemann je bivši kitarist, Roland Jahoda pa bivši bobnar).
DARIJAN: Prejšnji kitarist, Kai Pasemann, je bil v skupini dolgo. Nekaj časa so bili v skupini celo trije kitaristi. Nova zasedba je strukturno enaka kot nekoč, s samo dvema kitaristoma. Bi ponovno izbral tudi tretjega kitarista, če bi lahko, ali ne?
CHARLY: Tretji kitarist Fabian Schwarz (The New Black) ni bil stalni član skupine, samo najet je bil za koncerte v živo. Sedaj tega ne bi ponovno naredil(i), ker so bili stroški preveliki.
DARIJAN: Je bilo težko poiskati in izbrati novega kitarista in bobnarja ali to za znano ime, kot je Paradox, ni bilo težavno?
CHARLY: O, ja! Celoten proces je trajal dve leti. Z veliko sreče smo našli novega bobnarja. To je Daniel »Evil Ewald« Buld, ki biva približno dvajset minut stran od mene. Bivši soustanovitelj skupine Vendetta, Micky Wehner, ki je moj dolgoletni prijatelj, se je dogovoril za srečanje z njim in vedel sem, da je pravi mož za skupino. Nekaj mesecev kasneje se je Daniela spomnil Christian Münzner, ki je prav tako v skupini Obscura. Nekaj let nazaj je Christian v pomoč odigral nekaj koncertov z Danielovo bivšo skupino Hatred. Stopili smo v stik s Christianom in povedal nam je, da je dolgoletni oboževalec Paradox in da bi se rad pridružil skupini. Zdaj sem zelo zadovoljen z Danielom in Christianom tako v smislu njune človeškosti kot tudi načina igranja. Paradox dajeta drugi dih in odlično perspektivo za prihodnost.
DARIJAN: Kaj predstavlja člansko »vstopnico« v skupino, kot je Paradox?
CHARLY:
1. Mora biti dobra osebnost, ki ima rad(a) skupinsko delo.
2. Odnos in volja doseči naše cilje.
3. Glasba Paradox ji/mu mora biti všeč.
4. Igrati mora tako dobro, kot je potrebno, da se pridruži skupini, kot je Paradox.
DARIJAN: Si eden najboljših piscev glasbe in aranžmajev v metalu. Medtem ko so pesmi, ki jih pišeš, nedvomno metalske, imajo tudi ogromno »privlačnosti«, usedejo se v ušesa. Skrivnost velikih kuharskih mojstrov je Vegeta, kako pa tebi to uspe? Kakšen je tvoj recept?
CHARLY: Najprej hvala za ta velik kompliment. V čast mi je! Odkrito, nimam nobenega posebnega recepta. Pride naravno, ko igram kitaro. Začnem z idejo in nato snemam. Včasih imam melodijo že prej v glavi. Ko začnem s pesmijo, ne ustavim snemanja. Če začnem pisati skladbo, delam na njej, dokler ni dokončana.
DARIJAN: Besedila pesmi. Si kdaj napisal kakšno besedilo? Si za četrti album, Electrify, tudi sam prispeval kakšno besedilo ali ne?
CHARLY: Nikoli nisem napisal nobenega besedila. Kai je napisal besedila za Collision Course, Electrify in Riot Squad. Naš novi pisec besedil je bivši tekstopisec in kitarist pri skupini Vendetta, Achim »Daxx« Hömerlein, ki je napisal tudi oba albuma Vendette Go And Live…Stay And Die in Brain Damage. Je dovršen pisec besedil, najboljši, kar sem jih uspel dobiti, in velik tovariš že več kot petindvajset let.
DARIJAN: Precej bolj redek primer je, da vokalist (oziroma kitarist) skupine ne piše/prispeva svojih besedil, kot obratno. Imaš kdaj težave s tem? Si mogoče težko zapomniš besedila, ki so v angleščini, ki pa ni tvoj materni jezik? Kako je bilo s tem v mlajših letih?
CHARLY: Ne, s tem nimam težav. Sam opravim/aranžiram vse vokalne in melodične linije. Dam primere o tematiki besedil in kakšen naj bi bil naslov pesmi. Daxx le napiše besede. 
DARIJAN: Kaj Paradox trenutno »kuhajo«? Podano je bilo nekaj novic o snemanju novega albuma.
CHARLY: Da, končali smo s snemanjem novega albuma, naslovljenega Tales Of The Weird. Produciral sem ga sam, zmiksal pa ga je Victor Santura, ki je kitarist v skupini Triptykon. Noben oboževalec Paradox ne bo razočaran, o tem ste lahko prepričani. Album bo izdala založba AFM Records 14. decembra 2012.
DARIJAN: Bo novi album vseboval klasično Paradox formulo?
CHARLY: Absolutno da! Zame je klasičen primer dela Paradox.
DARIJAN: Bi lahko novi album primerjal s katerim od prejšnjih tako po vsebini kot po zvoku? Če ja, s katerim?
CHARLY: Hm. Če poslušam začetek prve (naslovne) pesmi Tales Of The Weird, me po zvoku spominja na Heresy. Pesem Brutalized me ritmično spominja na skladbo Paradox. Je namreč tipična riffaža Paradox, združena z melodičnimi linijami, ki zveni melanholično in epsko.
DARIJAN: Torej je besedila na prihajajočem albumu napisal bivši kitarist še ene legendarne nemške skupine, Vendetta, Achim »Daxx« Hömerlein, ki je celo igral kitaro pri Paradox?
CHARLY: Da, toda ne v Paradox. Igral je le pri Vendetti, nikoli prej v Paradox. Paradox in Vendetta smo odigrali nekaj vaj skupaj v njihovem prostoru za vaje. Veliko smo se zabavali skupaj v sredini osemdesetih let. Skupaj smo hodili na zabave in bili pijani skupaj, haha.
DARIJAN: Se ti kaj toži po osemdesetih? Je kaj, kar (zelo) pogrešaš iz tega obdobja?
CHARLY: Seveda se mi toži po osemdesetih, še najbolj pa se mi je v obdobju vrhunca grunge glasbe. Pogrešam osemdeseta, ker me spominjajo na naše zgodnje dneve. Obdelali smo ogromno zabav skupaj z našimi prijatelji iz Vendette in Tankard ter drugimi. Bili smo novinci številka ena v Nemčiji. Odlični časi Heresy, hehe. Vrstili so se odlični albumi, nič prenosov s spleta, manj crossover metala in tako dalje … Dandanes je scena polna manj kvalitetnih glasbenih skupin, prav tako pa je zelo težko za novince.
DARIJAN: Kako bi ocenil besedila na Tales Of The Weird glede na vsa prejšnja?
CHARLY: Kai ni bil tipičen tekstopisec. On je bil edini v skupini, ki je znal pisati besedila, toda brez misli, ki bi jih profesionalni pisec besedil moral imeti. Daxx je mož, ki piše zgodbe že od mladih let. On je popolnoma v tej zvrsti in zelo profesionalen. Kar se tiče besedil, nas on ponaša v drugo dimenzijo. Daxx je zagotovo naš peti član zasedbe in dobi svojo stran vključno s fotografijo v knjižici albuma.
DARIJAN: Nekateri naslovi pesmi s prihajajočega albuma zvenijo zelo interesantno. Ali nam lahko ponudiš malce vpogleda v nove pesmi in morebiti v teme (ter vire inspiracij zanje)?
CHARLY: Lahko dam nekaj primerov:
Brutalized – Razočaranje, agresivnost in brutalnost mladih ljudi so resni problemi dandanes. Nič šolskega interesa. Besni mladi možje tepejo ljudi do smrti! Kriminal ima novo kvaliteto! Resničnost je usodna in šokantna. To ne more biti naše sporočilo za novo tisočletje! Človeštvo naj bi se razvijalo naprej, zato moramo nemudoma drastično ukrepati proti tem silam!
Day Of Judgement – Velika stvar leta 2012 je zaključek tretjega koledarja starodavnih Majev. Mnogi mislijo, da to pomeni, da bo konec sveta, toda jaz menim, da bo človek sam privedel dan sodbe, uporabljajoč nevarna orodja, ne da bi imel pravi nadzor nad njimi.
Slashdead – Opisuje različne primere, kako človeštvo zlorablja mater Zemljo. Zaslužiti veliko denarja je edini cilj. Ni jim mar za planet kot živi sistem in režejo Zemljo, dokler nima nič več krvi za izgubiti. Naša dolžnost je, da to ustavimo! 
DARIJAN: Je bil ustvarjalni in snemalni proces za ta album težaven?
CHARLY: Najtežji album do zdaj. Naredil sem ga z bolečino, bilo je kot v peklu. Imel sem hude težave s hrbtom in še vedno jih imam. Med procesom pisanja in snemanja me vedno boli. Šel sem k raznim zdravnikom, a niso našli izvora bolečine. Lahko je nevrološka težava, center za bolečino v mojih možganih prevaja bolečinske dražljaje v živcih. Sedaj poskušam vse, da bi rešil to težavo, ker nikoli ne bi mogel iti na oder v tem stanju. Potem sem proti koncu snemanja izgubil še svojo punco in bilo je zelo težko privesti stvar do konca.
DARIJAN: Kateri dogodek (dober in slab), v oziru na metal, ti bo za vedno ostal v spominu?
CHARLY: Dober. (1) AC/DC 1979 z Bonom Scottom in s podporo Judas Priest. (2) Spomnim se, da sem osebno srečal Jamesa Hetfielda (iz Metallice) in se pogovarjal z njim na ulici po njihovem prvem nastopu v Nemčiji. (3) Mercyful Fate na njihovem prvem nastopu v Nemčiji in pogovor s Kingom Diamondom. Skupaj smo sedeli v njihovem majhnem Volkswagen Busu in se šalili. (4) Ko smo Paradox leta 1988 skupaj z Exodus, Toxik in drugimi igrali na festivalu Dynamo Open Air na Nizozemskem.
Slab. V Atenah v Grčiji leta 2009 sem padel z odra. Z glavo sem imel srečo, po koncertu pa sem odkril nekaj velikih modric na nogah. Toda publika je bila čudovita.
DARIJAN: Katera je bila prva pesem, ki si se jo kot začetnik na kitari naučil igrati?
CHARLY: Smoke On The Water od Deep Purple.
DARIJAN: Postal si en najbolj unikatnih kitaristov, a tudi tvoja tehnika igranja kitare ne bi bila popoln paket brez izjemnega občutka, ki ga imaš za pisanje glasbe. Kdaj se je ta preobrat igranja zgodil in kako si se sploh domislil tega (op. a. desničarsko kitaro igra obrnjeno v levo stran)? Je katera od tvojih rok spretnejša ali si enako dober z obema?
CHARLY: Hvala!!! No, najprej sem začel z bobni (leta 1975) in v moji glavi je še vedno celoten set bobnov, hehe. Zaradi tega sem dobro uigran na kitari in ritem imam v krvi. V sedemdesetih si nisem mislil, da bom kdaj igral kitaro. Mojo prvo kitaro je kupil moj oče zase. Strgal je vse strune, le še ena struna je ostala na kitari, ko sem jo začel igrati. Spomnim se, da je bila to Framus Stratocaster v vijolični barvi, haha. Z eno struno je torej enakovredno, če igraš v levo ali desno … Jaz sem izbral levo. Pozneje sem hotel imeti šest strun na tej kitari in ugotovil, da sem počel vse narobe, haha. Izbral sem napačno stran, toda pozneje sem se sam naučil vsega. Poslušal sem metal glasbo in igral na ozvočenje moje mame, dokler niso zvočniki počili, hehe. Saxon, Wheels Of Steel … Mimogrede, obe roki imata različne funkcije; jaz nisem mogel igrati desničarskih kitar, kajti ritem je v moji levi roki. Če simuliram bobne s prsti na mizi, potem sta obe roki enako močni in obe imata ritem.
DARIJAN: Veliko skupin, še posebej v današnjih dneh, raje uglašuje kitare nižje. Katera je tvoja najljubša uglasitev? Kakšen poseben razlog za to?
CHARLY: Uglasitev na D, ker ne zveni ne pregloboko ne previsoko, s setom strun debeline 10–46. Popolno je.
DARIJAN: Kakšno je tvoje mnenje o nastopu v Sloveniji na festivalu Metal Mania Open Air leta 2006? Spomnim se, da je močno deževalo ravno med vašim nastopom.
CHARLY: Aaa, spomnim se. Bil je »težko-padavinski« koncert. Rekel sem publiki: »It's raining blood!« hehe. Nastop je bil super, a mogoče bi ob bolj naklonjenem vremenu prišlo več ljudi.
DARIJAN: Bolje It's Raining Blood kot pa It's Raining Men. Katera je zate najboljša skupina iz Nemčije?
CHARLY: Oh, to je težko vprašanje. Odvisno od stila. Najboljša nemška thrash metal skupina so zame Kreator, najboljša melodična thrash skupina pa Paradox.
DARIJAN: Kdo misliš, da je največja »ikona« v metal glasbi?
CHARLY: Tony Iommi, Black Sabbath. 
DARIJAN: Si se ti domislil imena za skupino in kako si se ga domislil?
CHARLY: Napisal sem pesem, naslovljeno Paradox, leta 1985 (obdobje pred Paradox). Pozneje, februarja 1986, smo izbrali to ime za skupino. Moja zamisel je bila, da poiščemo nekaj čudnega, nekaj mističnega. Ime Paradox ima lahko različne pomene.
DARIJAN: Katero pesem s tebi najljubšega albuma Metallice bi izbral za svojo, če bi lahko?
CHARLY: Odlično vprašanje. Izbral bi pesem Fight Fire With Fire z albuma Ride The Lightning.
DARIJAN: Kaj pa katerokoli drugo pesem?
CHARLY: Schnappi Schnapp, nemško pesem za otroke o krokodilu, katere single se je prodal v treh milijonih izvodov. Potem bi bil bogat, hehe. Šala. Izbral bi Strike Of The Beast od Exodus.
DARIJAN: Hvala in srečno vnaprej.
CHARLY: Hvala za intervju, bil mi je v zabavo! Na zdravje vsem oboževalcem! Ne spreglejte našega novega albuma Tales Of The Weird. Mojstrovina je!
