Kotipelto

V taboru Stratovarius so se stvari v zadnjem času vsaj do določene mere uredile, a vseeno o prihodnosti banda še nič ni jasnega. Vedno je vse vajeti banda v svojih rokah držal kitarist Timo Tolkki, ostali pri nastajanju niso imeli besede in zato se je vokalist Timo Kotipelto odločil poizkusiti tudi v solo karieri. Leta 2002 je posnel prvenec Waiting For The Dawn, letos pa drugega Coldness. Ob njegovem izidu (pred zadnjimi Stratovarius nastopi na festivalih) sem se s Kotipeltom tudi pogovarjal, seveda pa nisva mogla mimo dogajanja v Stratovarius.


MATJAŽ:
Pozdravljen, kako si kaj?

TIMO:
Kar gre, čeprav sem precej zaposlen z intervjuji.

MATJAŽ:
Promocija za Coldness je že v polnem teku?

TIMO:
Seveda.

MATJAŽ:
Coldness je tvoj drugi solo album. Waiting For The Dawn je govoril o egipčanski mitologiji, ta je pa bolj osebne narave.

TIMO:
Strinjam se, ja. S prvim sem uresničil svoje sanje, vedno sem želel narediti konceptualni album. Še vedno veliko poslušam konceptualne albume kot je Operation Mindcrime od Queensryche in nekoč sem si rekel, da bom nekega dne posnel konceptualni album, pri Stratovarius pa se to ni nikoli zgodilo. Jebi ga, če ni šlo tam, sem moral sam nekaj narediti v tej smeri. Poleg tega sem želel delati svojo glasbo, pri Stratovarius pa ni bilo možno, da bi za album prispeval svoje skladbe. Coldness pa je čisto drugačen od prvega.

MATJAŽ:
Si z albumom zadovoljen?

TIMO:
Sem kar zadovoljen. Seveda nikoli nisem z vsem kar delam čisto v celoti zadovoljen. Ko kasneje pogledaš stvari nazaj, bi marsikaj lahko naredil bolje. To pa ne bi imelo nobenega smisla, kajti mislim, da vsi albumi odražajo tisti čas, v katerem so bile pesmi skomponirane, besedila napisana in album posnet. In tako naj tudi ostane. Mogoče bi kdo lahko posnel boljši Piece Of Mind album od Iron Maiden, vendar menim, da se teh albumov nihče nikoli ne bi smel dotikati. Naj ostanejo takšni, kot so. Tako da lahko rečem, da sem trenutno zelo zadovoljen z albumom.

MATJAŽ:
Tudi jaz mislim, da si lahko.

TIMO:
Hvala.

MATJAŽ:
Waiting For The Dawn se mi je zelo dopadel, tudi ta je dober. Mogoče zato, ker je zelo oseben album, Derek Riggs (naredil naslovnico za prvi album in veliko od Iron Maiden, op.av.) ni bil primeren za naslovnico?

TIMO:
Derek je odličen umetnik. Bilo mi je v veliko čast delati z njim. Na prvem albumu je opravil odlično delo, za tega pa sem bil mnenja, da bi bil nekdo iz Skandinavije veliko bolj primeren, ker bi lahko natančno vedel, kaj si želim. Želel sem si nekaj v stilu mrzle, ledene noči. Derek pa mogoče še nikoli ni bil v Skandinaviji in težko bi mu bilo razložiti, kaj si želim. Tako da sem se odločil za Mattiasa Nordena in z njegovim rezultatom sem zelo zadovoljen.

MATJAŽ:
Album si posnel v praktično isti zasedbi, kot si nastopal v živo. Kako pa sploh izbiraš glasbenike za solo projekt?

TIMO:
Stvar je taka, da sem želel imeti dobre glasbenike in take, s katerimi je užitek delati. Na prvem albumu ni bilo nobenih problemov delati s temi fanti, tudi zato ker smo bili že dolgo zelo dobri prijatelji. Tako da za drugi album nisem kaj dosti pemišljeval, koga naj vzamem in tudi sami so me že spraševali, kdaj bomo posneli naslednji album. Ja, potem so ga vsi želeli posneti čimprej in iti na kakšno turnejo. Tako da sem rekel, pa naredimo še nov album skupaj. Pravzaprav bi moral Tomi Wirman ponovno igrati kitare, a je zbolel nekaj dni preden bi morali začeti z vadbo in zato je prišel Juhani Malmberg. Poleg tega pa sem želel imeti na albumu nekaj manj glasbenikov. Želel sem imeti bolj pravo bandovsko vzdušje, čeprav je vse skupaj še vedno zastavljeno bolj kot projekt. Vseeno je to bolj band kot prvič, kajti ostalim sem povedal, da če imajo kakšne ideje, kar se tiče aranžmajev, da sem zelo odprt, da želim poslušati tudi njih. In potem so nekaj tudi naredili. Besedila sem napisal sam, komponiral sem sam, pri snemanju pa so mi bili v veliko pomoč.

MATJAŽ:
Kot si dejal, v tem projektu pustiš ostalim, da prispevajo svoje zamisli, ideje, pri Stratovarius pa sam tega nisi mogel početi. Kako si se počutil, ko si imel kakšne dobre ideje in jih nisi mogel uveljaviti pri Stratovarius?

TIMO:
Ja, nemogoče je bilo, da bi Tolkki kaj upošteval moje zamisli. Dal sem predlog za dve ali tri skladbe za Elements album, vendar teh pesmi potem nikoli nismo posneli. Timo je bil vedno vodja banda, bil je producent in nikoli ni posvečal kakšne pozornosti mojim pesmim. Po svoje je bilo v redu, ker on je imel glavno besedo, imel je zamisel o tem, kako morajo Stratovarius zveneti in še kot producent je najbolje vedel, katere pesmi sodijo k Stratovarius in katere ne. Moral sem mu zaupati in tudi nisem kaj preveč želel predlagati, kajti verjetno moji predlogi niti ne bi sodili k Stratovarius stilu. To lahko opaziš pri teh dveh solo albumih, kjer so pesmi drugačne kot pri Stratovarius. To je bil razlog, zakaj sem hotel posneti prvi solo album in enako velja za drugega.

MATJAŽ:
Waiting For The Dawn je bila torej tvoja prva izkušnja v vlogi pisca pesmi?

TIMO:
Tako je. Preden sem se pridružil Stratovarius, sem že napisal nekaj pesmi, a v glavnem je šlo le za vokalne melodije. Pri Stratovarius res nisem nikoli nič komponiral, razen pri vokalnih melodijah sem lahko sodeloval.

MATJAŽ:
In kako je bilo potem prvič narediti cel album, težko?

TIMO:
Ja, na nek način je bilo kar težko, predvsem kar se tiče skladanja pesmi, kajti tedaj nisem vedel, če to sploh znam delati. Nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Potem so začeli prihajati dobri odzivi in jebi ga, mogoče pa nekaj le vem o skladanju. Upam, da s tem ko več komponiram, postajam tudi boljši skladatelj.

MATJAŽ:
Mislim, da si na pravi poti in da bi s tem lahko nadaljeval.

TIMO:
Ja, bomo videli.

MATJAŽ:
Zadnje leto je bilo zate zelo stresno. Kdaj pa si prvič zaznal, da pri Stratovarius nekaj ni v redu?

TIMO:
Prvič je bilo, ko mi je Tolkki povedal… v bistvu ni povedal meni direktno, ampak nekomu drugemu, da bo razpustil band. To je bilo že pred petimi, šestimi leti. Potem pa smo šli, mislim da na turnejo za Destiny album in vsak večer je popil ogromne količine alkohola, samo pil in pil je. Imel je tudi probleme s svojo bivšo ženo in potem se je začelo… Potem smo od nekoga slišali, da mu je Tolkki dejal, da razmišlja o tem, da bi prenehal z bandom, ker naj bi mu bile turneje v preveliko breme. Potem je začel hoditi na terapije, redno je obiskoval nekega terapevta in mislim, to je samo moje osebno mnenje, da terapije niso bile najbolj uspešne. Seveda upam, da se mu bo stanje izboljšalo, a njegove nedavne izjave in vso to njegovo obnašanje v javnosti, mi da misliti, da je… mogoče se mu meša, mogoče je to preveč zanj, ne vem, nekaj je zagotovo narobe.

MATJAŽ:
Mi tu zunaj lahko le ugibamo, kajti Tolkkija poznamo le s koncertov in medijev, ti pa ga le poznaš bolj osebno in veš o tem kaj več. Mi lahko le ugibamo.

TIMO:
Ja, nekaj mora biti narobe.

MATJAŽ:
Če povem po pravici, je Stratovarius albumom po Visions nekaj manjkalo. Mislim, da ste z Episode in Visions dosegli svoj vrhunec.

TIMO:
Se popolnoma strinjam.

MATJAŽ:
Potem so prišli Destiny, Infinity, Elements, bili so v redu, vendar niso dosegli prejšnjih dveh. Kako gledaš na obdobje po Visions albumu?

TIMO:
Strinjam se s teboj, mislim, da sta bila Episode in Visions najboljša albuma. Seveda je najlažje biti pameten sedaj, a vseeno mislim, da sta to najboljša albuma, vsaj te pesmi so mi najbolj všeč. Predvsem mi niso všeč pesmi z Elements Part I albuma. Ne vem, album je preveč…

MATJAŽ:
Preveč progresiven?

TIMO:
Ja, preveč progresiven je zame in preveč vsega je notri. Preveč refrenov, preveč orkestracije, preveč progresiven je, pesmi so predolge, preveč dolgočasne.

MATJAŽ:
Ja, tipičnemu Stratovarius fanu se je težko privaditi na ta album. Pred nekaj meseci je Tolkki dejal, da se o prihodnosti banda želi pogovorit z vsakim članom posebej. In v javnosti so se že začele pojavljati novice, da Kotipelta ne bo več v bandu, da se s Tolkkijem ne razumeta. Sta se s Tolkkijem res tako slabo razumela?

TIMO:
Jah, veliko je bilo raznoraznih zadev in nima smisla, da začnem govoriti o vseh. A na primer. Z Jörgom sva želela iti na turnejo po izidu Elements Part II albuma, Tolkki pa je rekel, da ni variante, da bo turneja samo za Elements Part I album. To pa nima nobenega smisla, da najprej izdaš album, potem pa ne greš na turnejo, ne promoviraš albuma, kot je treba. Druga stvar je bila ta, da ni želel dajati intervjujev. Rekel je, da ne bo delal jebenih intervjujev, da naj jih kar midva z Jörgom dajeva. To pa je malo čudno, kajti najprej vse naredi sam, potem naj pa midva delava intervjuje. Meni je čisto v redu dajati intervjuje, vendar potem naj jih še kdo drug, še posebej on. V Donzdorfu smo imeli “listening party” za album, kjer sva bila sama z Jörgom in veliko novinarjev, potem pa sem se vrnil v Helsinke, kjer bi moral delati še vse finske intervjuje. Nekaj sem jih že naredil po telefonu, Jörg pa je delal promocijo drugod po svetu. No, ko sem začel delati finske intervjuje, me je Tolkki ponovno poklical in dejal, da naj jaz ne bi več dajal intervjujev. Vprašal sem ga, kaj hudiča se zajebava, najprej mi reče naj naredim vse intervjuje, potem pa me pokliče in reče, da tega ne želi. Kaj za vraga se dogaja, sem ga vprašal? Potem pa pravi, da je odpovedal vse moje intervjuje in da jih bo on delal naprej. Potem je začel dajati intervjuje in prekleto lepo je bilo brati v časopisih, ko je govoril, da ne ve, kdo bo igral na naslednji Stratovarius plošči. Zelo lepo, ja. Kaj hudiča je to zdaj? Včasih sem že premišljeval o tem, da bo mogoče nekega dne treba začeti delati nekaj drugega, kajti ta človek vse želi narediti sam, tudi set liste je vedno sam sestavljal. To je tako, kako naj rečem, sedaj mislim, da vem, kako je biti v bandu z Yngwie Malmsteenom, he, he.

MATJAŽ:
He he, sem te ravno želel vprašati, če ima mogoče “Malmsteenov” sindrom?

TIMO:
Ne vem, he he. Malmsteen menja pevce vsako leto, to je sranje.

MATJAŽ:
Verjetno bi Jens lahko o tem imel več za povedati.

TIMO:
Haha, sigurno bi lahko. To je že dal skozi.

MATJAŽ:
In v kakšnem odnosu si z ostalimi člani banda, Jensom, Jörgom, Jarijem?

TIMO:
Jari je čisto v redu. Igral je tudi na mojem solo albumu, je v redu fant, vendar nikoli nič ne reče o ničemer, tako da…

MATJAŽ:
Ja, v zadnjem času ste vsi dajali intervjuje ali vsaj izjave o vsej tej stvari, samo od Jarija ni bilo ničesar slišati.

TIMO:
On se ne zmeni za nobeno stvar. Samo igra bass, je odličen basist, po mojem mnenju najboljši. Vendar ko nastane kakšna neobičajna situacija, ko bi moral nekaj narediti za band, potem ne naredi čisto ničesar. To je čudno. Drugače pa je zelo prijazen in z njim se zelo dobro razumem. Z Jensom se tudi dobro razumeva. Seveda mi ni bilo všeč, kar je naredil na Piorno Rock festivalu, to nima v ničemer opraviti z glasbo.

MATJAŽ:
Misliš to, ko se je postavil za Tolkkija in uriniral?

TIMO:
Ja, tega ne morem razumeti. Vendar on je vedno bil nekoliko odštekan. Je pa smešno, sedaj imajo v bandu dva nora člana, eden je čisto nor, drugi pa na pol. To bo še zanimivo. Kar se pa tiče Jörga, lahko rečem, da je z njim zelo težko delati. Vendar ga spoštujem, ker je vedno bil pošten. Če nekaj reče, potem to tudi zares misli. Problem pa je v tem, ker je on Nemec, jaz pa Finec, to je glavno. Vendar je ok, v bistvu pa z njim nikoli nisem bil ne vem kako dober prijatelj. Sva prijatelja, ne pa najboljša. V bandu niti ne moreš imeti najboljših prijateljev, če nisi že od malega skupaj z njimi. Mi smo vsak s svojega konca. Imeli smo svoje trenutke, navsezadnje pa Jörgu lahko zaupam. Če je kdaj kaj obljubil, potem se je tega držal in v veliko situacijah mi je pomagal, je dober dečko.

MATJAŽ:
Igrali ste na festivalu v Španiji, nekaj drugih festivalov imate še v planu. Bo sploh prišlo do nastopov na njih?

TIMO:
Po resnici povedano ne vem, kajti ne zanima me igranje v živo, če se ostali vedejo kot opice. Poleg tega pa sem iz nekaterih intervjujev slišal, da Tolkki razmišlja, da bi sploh razpustil band. Ne vem, če bo prišlo do nastopov, ne vem, kako naj garantiram, da se bodo ostali obnašali normalno in vse naredili za dober nastop. Fani plačajo vstopnico, da bi videli band igrati glasbo v živo tako kot znajo, ne pa jih gledati, ko se obnašajo kot idioti.

MATJAŽ:
Kakor sem lahko prebral, si ti odpel po svojih najboljših močeh?

TIMO:
To vedno poizkušam.

MATJAŽ:
Situacija je pripeljala do tega, da fani niso zadovoljni in se tudi oni obnašajo zelo nečloveško.

TIMO:
Ja, nekateri se res.

MATJAŽ:
Ni važno, ali so na Tolkkijevi strani, na tvoji ali jim gre pač za Stratovarius, naj raje dvakrat premislijo preden počnejo te bedarije.

TIMO:
Mislim, da večina od teh idiotov sploh ni pravih Stratovarius fanov. Mislim, da gre za ljudi, ki so slišali, da se pri nas nekaj dogaja, sedaj pa serjejo po nas. To se dogaja. Na internetu si anonimen, ni ti treba uporabljati svojega pravega imena in tako lahko ti bedaki pišejo razne bedarije in nam želijo le slabo. A to se na internetu dogaja in to se mene ne dotakne. Važno je, da moji pravi fani vedo, kaj se v resnici dogaja in da me še vedno podpirajo. To je vse, kar potrebujem. Ne pričakujem, da bodo vsi stali za menoj, kar je čisto normalno.

MATJAŽ:
Pri Stratovarius si si pridobil široko bazo fanov in ti naj bi ostali s teboj tudi v prihodnosti.

TIMO:
No, bomo videli. Nikomur ne bom rekel, naj ostane moj fan. Vsak se naj odloči po svoji volji, živimo v svobodnem svetu.

MATJAŽ:
Ko sva že pri internetu. Ko je na Finskem izšel Elements Part I, ste se uvrstili na drugo mesto lestvice in Tolkki je krivil downloadanje albuma z interneta, da se niste uvrstili čisto na vrh. Kakšen je tvoj odnos do downloadanja glasbe z interneta?

TIMO:
Težko je presoditi, koliko to res vpliva na vse skupaj. Nekako sem dobil občutek, da je internet bolj kot na metal bande vplival na nekatere pop bande, na bande, za katerimi stojijo gore denarja. Mislim, da internet bolj škoduje njim, seveda pa je vplival na vse. Vseeno verjamem, da če metal fan sliši album po internetu in mu je všeč, potem ga bo tudi kupil. Seveda so ljudje, ki nimajo dovolj denarja, a mislim, da ti potem tudi interneta nimajo. Kar pa ne maram, je piratstvo, kajti mislim, da ni pošteno, da kriminalci, oziroma kdorkoli že to počne, na ta način neprestano krade denar. Vseeno mi je, če kdo skopira CD svojemu prijatelju ali prijateljici, ker razumem, da mladina nima veliko denarja. Najbolj pa bi cenil vsakega, ki bi kupil moj album.

MATJAŽ:
Po drugi strani lahko zaradi interneta dosežeš tudi več fanov.

TIMO:
Točno, internet zagotovi prinaša tudi pozitivne strani. Včasih dobivam e-maile iz ZDA, Avstralije, Walesa in drugih podobnih držav in ljudje mi pišejo, da so za mojo glasbo zvedeli preko interneta in da jim je zelo všeč. To je kul.

MATJAŽ:
Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost? Sedaj promoviraš Coldness, igraš v Wacknu, še kaj?

TIMO:
Poizkušam dobiti čimveč koncertov, kmalu se bom sestal z booking agencijo v Dortmundu, kjer se bomo pogovorili o vseh možnostih. Zaenkrat sta potrjena le dva nastopa, Wacken in en festival na Finskem. V načrtu pa imam odigrati več koncertov na Finskem jeseni in upam, da bom šel lahko tudi na evropsko turnejo za dva ali tri tedne. Veliko pa je bilo tudi govora o morebitnem odhodu na turnejo po Južni Ameriki, kajti po prejšnjem albumu je lokalni promotor obljubljal veliko, naredil pa nič. Sedaj smo vzeli drugega promotorja, tako da upam, da se bo nekaj zgodilo. Kontaktirali pa so me tudi nekateri promotorji s Tajvana, Južne Koreje in zelo sem zainteresiran, da bi šel igrat v te dežele.

MATJAŽ:
Ali lahko pričakujemo, da bo Kotipelto postal pravi band?

TIMO:
Trenutno imam problem, ker bi ob svojih koncertnih nastopih želel imeti vse te fante, ki igrajo na albumu. Janne igra pri Children Of Bodom, Mirka je pri Thunderstone, Mikael je pri Symphony X. Seveda bi vse te glasbenike želel imeti na koncertih, vendar če to ne bo mogoče, bom moral vzeti druge glasbenike. Zaradi tega sem bil v skrbeh, kar sem tudi povedal ljudem v booking agenciji, ti pa so mi odgovorili, da naj se zavem, da bo velika večina fanov na koncerte prišla zaradi mene in šele potem bodo veseli, če bo zraven še kak drug znan glasbenik. Saj verjetno bo to kar držalo. Sprva sem bil v dvomih, a sedaj mislim, da to drži, da imam sam zraven še nekaj kvalitetnih glasbenikov. Tako bom rekel, na koncertih bom poizkusil imeti s seboj kar se da veliko glasbenikov z albuma. A vseeno, da bi imel pravi band, bi moral prodati veliko več albumov kot sem jih pri Wasting The Dawn. V nasprotnem primeru to ne bi bilo mogoče. Zelo bom srečen že, če bom prodal dovolj albumov, da mi bodo pri založbi pustili posneti še enega. Pravim ti, prvi se ni dobro prodajal, bomo videli. Težko je.

MATJAŽ:
Mogoče pripravljaš kaj posebnega za Wacken? Pred dvemi leti je bilo kul, ko si igral I Don’ Believe In Love od Queensryche. To me je presenetilo.

TIMO:
Mogoče bo sedaj nekaj drugega, he, he. Si videl vse te efekte od nevihte, ki sem jo naročil? Ni bilo poceni, a mislil sem, da mora biti nekaj posebnega, tako da ne vem, bomo videli.

MATJAŽ:
V Wacknu smo videli že vse razen snega he, he.

TIMO:
Bomo videli, he, he.

MATJAŽ:
Kaj pa recimo, če bi dobil povabilo od kakšnega drugega banda, bi premislil o ponudbi, da se jim pridružiš?

TIMO:
Nekaj ponudb sem že dobival, pravzaprav sta ena oziroma dve zelo zanimivi. Še posebno en projekt z zelo znanimi glasbeniki, a o tem ti še ne smem govoriti. Zakaj pa ne, mislim, če je band glasbeno zanimiv in če bi fantje bili kul, vse bi bilo poštimano, potem bi šel, zakaj ne? A najprej želim odigrati solo turnejo, potem pa še nimam nobenih načrtov, tako da…

MATJAŽ:
Mogoče bi lahko naredil nekaj takega, kot sta Grapow in Kusch naredila z Masterplan?

TIMO:
Ja, lahko bi bilo nekaj takega.

MATJAŽ:
Ok. Timo, želim ti, da bo nadaljevanje leta 2004 in leto 2005 uspešnejše zate, kot je bilo zadnje obdobje. Pa veliko sreče z albumom in koncerti.

TIMO:
Upam, da bo tako. Hvala lepa.