REPORTAŽE

21. 9. 2012

Vreid / Carach Angren / Mistur

Močvara, Zagreb, Hrvaška / 19. 9. 2012

Le en teden po fenomenalni otvoritvi koncertne jeseni v Ljubljani z nastopom Marduk in Immolation je ljubitelje ekstremne glasbe že čakala druga poslastica. V zagrebški Močvari so se (ponovno) v sredo ustavili Vreid, Carach Angren in Mistur. Pot na koncert so ponovno spremljale padavine, ki so se tekom večera stopnjevale, a na koncu so bili bogovi dobri z nami in nam vsaj na poti domov prihranili mučno vožnjo skozi nevihto. Samo koncertno dogajanje pa je ponovno ponudilo koncertni dogodek z dvema headlinerjema oziroma z enim headlinerjem in glavno predskupino, ki je bila s strani publike deležna izjemnega zanimanja. A o tem nekoliko kasneje, najprej so na vrsti Mistur.
Mistur so nastopili kot prvi band večera z enourno »zamudo«. K sreči je organizator dovolj hitro odreagiral in na ustreznih mestih na spletu objavil kasnejši pričetek koncerta. Namesto ob pol devetih so prve melodije z Attende (prvenec in edini studijski album Mistur iz leta 2009) iz zvočnikov Močvare zazvenele nekaj čez pol deseto zvečer. Zaradi slabega poznavanja omenjene plošče ne morem zagotovo trditi, ali je šesterica iz Norveške zaigrala štiri ali pet pesmi. Njihove pesmi so namreč vse zelo dolge in razgibane, vsebujejo vse od hitrih in agresivnih pasaž do počasnih, atmosferičnih melodij, ki temeljijo na pogosti uporabi klaviatur. Te so tudi največja hiba tega banda, saj so bile na določenih mestih preveč v ospredju oziroma preglasne ali povsem odveč. Glede na videno in slišano bi Mistur zmogli zlahka tudi brez. Drugi majhen minus je pevec, ki je svoje delo vokalno sicer dobro opravil, toda padel pri komunikaciji s publiko. A ne zato, ker se ne bi trudil, temveč zato, ker je njegovo znanje angleščine očitno omejeno na naslednje tri banalne stavke: »How are you doing so far? Do you want to hear some more? Do you wanna hear Vreid?« Če ne bi naštetih stavkov ponavljal, bi na tem mestu morda zapisal, da je pevcu manjkala volja do komunikacije, tako pa … Tretja stvar, ki jo je treba omeniti v zvezi z Mistur, je kitarist Strom, ki od leta 2010 igra tudi pri Vreid. Zaradi omenjene okoliščine se pri poslušanju Attende nikakor nisem uspel otresti občutka podobnosti, medtem ko so se v živo vse podobnosti razblinile med performansom pesmi Slaget. Pod črto: soliden nastop in dobro ogrevanje za drugi band večera.
Po relativno kratkem premoru so oder zavzeli Nizozemci Carach Angren. Za večji del zagrebške publike male zvezde večera, co-headlinerji s krajšo minutažo, glavni razlog za ogled koncerta, zame osebno največje presenečenje večera. Pa naj najprej pojasnim, zakaj so me Carach Angren tako presenetili. Moje poznavanje njihove diskografije, ki obsega tri studijske albume, je bolj ali manj omejeno na aktualni Where The Corpses Sink Forever. Med recenziranjem tega albuma sem pisal o podobnostih z Abrahadabro od Dimmu Borgir ter špekuliral o morebitni namerni podobnosti na zvočni in izvedbeni ravni. S takšnim mišljenjem sem pričakal njihov nastop, ki je bil vse kaj drugega kot v stilu velikanov z Norveške. Prvo presenečenje je vsekakor bil v sprednjem delu odra osamljen kitarist/vokalist Seregor, medtem ko sta, logično, Namtar (bobnar) in Ardek (klaviaturist) divjala v ozadju. Drugo presenečenje je bil drugačen, bolj surov zvok, ki kljub vseprisotnim klaviaturam glasbi ne jemlje agresivnosti. In čeprav mi je ves čas nastopa manjkala še ena kitara, bas kitare nisem pogrešal, je ravno ta deficit predstavljal dodaten čar, ki obdaja ta band. Kot Inquisition, le s podporo klaviatur, znajo Carach Angren dodobra zapolniti prostor z odbitimi melodijami, norimi riffi in blazno agresijo. Blaznost pa s pomočjo teatralnega nastopanja, z »robotsko« mimiko in gestikulacijo odlično uprizarja karizmatičen pevec, ki z očmi igra besedila, ki jih poje. In da se dokončno posipam s pepelom, nepredvidljive prekinitve in menjave ritma ter tempa, zaradi katerih prva dva studijska albuma ne gresta tako enostavno v uho, so v meni vzbudile asociacije na glasbo avstrijskih posebnežev Dornenreich in željo po podrobnem poznavanju predhodnih albumov. Na lastno začudenje in na veselje zagrebških navdušencev so Carach Angren veliko pozornosti posvetili starim komadom, izbor pa je publika z dobrim poznavanjem besedil nemudoma poplačala s petjem. Razvilo se je nenavadno pozitivno vzdušje, osnovano na brutalno hitrem, tehnično zanimivem simfoničnem black metalu, kakršnemu še nisem bil priča. Preden zaključim z nastopom Carach Angren naj omenim še zadnje presenečenje, izvedbo Spectral Infantry Battalions. Za ta komad je Seregor odložil kitaro, Ardek se je obrnil stran od nas, Namtar je spustil bobnarske palice, iz zvočnikov pa smo zaslišali poznano pesem, intermezzo, v živo predstavljeni pa so bili samo vokali – ob ponovni glasni podpori občinstva.
Setlista Carach Angren: An Ominous Recording (intro), Lingering In An Imprint Haunting, Haunting Echoes From The Seventeenth Century, Spectral Infantry Battalions, The Sighting Is A Portent Of Doom, Bitte Tötet Mich, The Carriage Wheel Murder, Bloodstains On The Captain's Log, General Nightmare, The Ghost Of Raynhem Hall.
Sledil je še zadnji premor, med katerim smo se znova premaknili pred dvorano, kjer so nas presenetili Carach Angren z razmazanim corpse paintom. Naravnost iz zaodrja so hiteli mimo nas do mize z merchandiseom, kjer so bili na voljo za fotografiranje, podpisovanje izbranih dobrin in klepet.
Nekaj pred polnočjo so nato za šestdeset minut oder zavzeli še Vreid. Njihov nastop je bil daleč manj spektakularen od nastopa Nizozemcev, a zaradi tega še zdaleč ne slabši. Ravno obratno. Kdor pozna Vreid, ve, da je njihova glasba neposredna, brez odvečne šminke (dobesedno) in brez kompliciranja, kakršen je bil tudi njihov nastop. Black N' Roll, katerega se ne bi sramovala niti Fenriz in Nocturno Culto. Vreid so prišli na oder in takoj udarili s Helvete. Nato je sledil že kar prvi hit Raped By Light, s čimer so bili zgrajeni pravi temelji za nadaljnjo black metal polko, ki se je dokončno prelevila v mosh pit komaj v drugem delu koncerta s komadom Wolverine Bastards. Pred tem je pevec/kitarist Sture Dingsøyr z daljšim opisom zgodbe napovedal komad Blücher, za Wolverine Bastards je sledil neobjavljen komad The Devils Hand, ki je na trenutke spominjal na stare čase le nekaj vrstic više omenjene dvojice. V kolikor bo celoten album, ki ga Vreid napovedujejo za naslednje leto, v predstavljenem slogu, je uspeh šestega studijskega albuma zagotovljen. Sledila sta še dva komada, zadnji je bil seveda Pitch Black, s katerim Vreid zadnja leta redno zaključujejo svoje nastope. Nato se je četverica poslovila brez dodatnega komada in nas potolažila z besedami, da se kmalu vrnejo.
Setlista Vreid: Helvete, Raped By Light, Welcome To The Asylum, Milorg, Eldast, Vaepna Lengsel, Blücher, Wolverine Bastards, The Devils Hand, Millom Hav Og Fjell, Pitch Black.
Po koncertu je sledilo še nepričakovano fotografiranje s člani iz Vreid, med katerim se je izkazalo, da so fantje povsem preprosti in veseli vsake pozitivne povratne informacije v zvezi s svojo glasbo in nastopom. Skratka: trije dobri bandi, trije dobri nastopi, ena odlična dvorana in ena odlična publika. Močvara, še se vidimo!

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
17. 11. 2015Vreid - Sólverv / Recenzije
5. 10. 2015Vreid / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana