REPORTAŽE

10. 7. 2001

Vipolže Open Air

Vipolže / 23. 6. 2001

Bilo je vroče sobotno dopoldne, ko smo se začeli pripravljati na pot. Ura je kazala že skoraj dve popoldan, ko smo se odpravili proti Vipolžam. Vsi smo se zavedali, da bo vročina huda, zato smo si kupili zalogo mrzlega piva. Le-ta ni zdržala dolgo, saj je 5/6 zaloge »poniknilo« med potjo. V Novi Gorici smo naredili krajši postanek, saj smo od »organizacijskega štaba« prejeli naročilo za pizze. Preko Brd smo prispeli v vasico na koncu Slovenije, v Vipolže. Le nekaj 100 metrov nas je ločilo od italijanske meje.
Na naše začudenje smo na prizorišče prispeli prvi. Pršli smo namreč le dobre pol ure pred napovedanim začetkom festivala. Prosti čas smo izkoristili za igranje nogometa. Seveda nismo bili edini, pri tem so nas kmalu posnemali člani skupine Prospect, kasneje še zasedba Noctiferie. Čas med igranjem je hitro minil, število obiskovalcev pa je le počasi naraščalo.
Malo pred pol osmo uro je začel z nastopom prvi band. Expulsion pravijo zase, da igrajo doom & roll (pobrali naj bi najboljše elemente dooma in rock 'n' rolla), vse skupaj pa dokaj vleče na heavy/thrash. Četverica je izvedla soliden nastop, kljub neštevilnemu občinstvu so poželi dober aplavz. Ker so bili prvi, so igrali najmanj. Odigrali so le pet komadov: Strings Of Desire, Black Beauty's Charm, As Autumn Embraces My Sorrow, Kiss Dead Lips in Medusa.
Za njimi so bili na vrsti kraški Krastus. Pred kratkim je skupino zapustil kitarist, tako da so nastopili v okrnjeni zasedbi. Njihova mešanica thrash glasbe in black/death vokala je presenetila vse, saj je takih bandov pri nas malo ali jih sploh ni. Pevec Peter nam je povedal, da ne bodo vztrajali pri takem stilu igranja. Vprašanje je le, ali se bo on prilagodil drugim ali oni njemu. Odigrali so devet komadov: Nostradamus, Stone Of Death, White Devil, Feel The Fear, Rain Of Steel, The Illusion Shows Evil, Shadow Of The Master, Stepdaughter in na koncu še Insane.
Band, ki je bil na vrsti tretji, bi vsi najraje pozabili. All From Nothing, kakor se imenujejo pobje, so bili veliko razočaranje festivala. Njihovo glasbo najlažje opišem takole: malce Sepulture (tradicionalni brazilski bobni), malce Bantu črncev (bobni in ritmi), veliko cviljenja pevca (ko se ni drl je tolkel po dodatnem bobnu, ki so ga prinesli na oder) in morda ščepec metala. Skupina je bila glasbeno veliko razočaranje, njihov odnos do glasbe in organizatorja pa pove dejstvo, da so v backstageu naredili pravo razdejanje, ker jim ni bila všeč hrana. To, da so vegetarijanci, so organizatorju enostavno pozabili povedati.
Sledilo je tekmovanje v pitju piva, t.i. Bear Contest (in na našo srečo niso nad nas spustili medvedov, ampak so dali vsakemu v roke kozarec piva!). Prvič sem imel toliko časa, da sem se ga lahko udeležil. Na žalost je zmaga splavala po vodi (eh, bo že bolje naslednič!).
Četrti na vrsti so bili postojnski mladeniči, ki se sedaj imenujejo Patriot. Kdor jih je videl pred meseci pa jih pozna pod imenom Desintegrator. Zasedba je ostala nespremenjena, spremenilo se je le ime. Band je tudi tokrat predstavil veliko svojih skladb, manjkala pa ni niti priredba komada The Evil That Men Do skupine Iron Maiden. Tudi drugače se skupini pozna velik vpliv Iron Maiden, kar je garancija za zelo soliden heavy metal. Nova je odločitev, da bodo sedaj pisali tudi slovenska besedila, saj so bila prej vsa v angleškem jeziku. Odigrali so štiri komade z angleškim naslovom: Ride Hard, The Evil That Men Do, Inside, Story Of A Soul in dva »domača« – Rane in Tvoj Obroč.
Med premorim je bilo na vrsti tekmovanje v riganju. S številno konkurenco je pometel Tavčar, mladenič iz Kamnika. Po pravici povedano je njemu edinemu uspelo rigniti na odru, zato dvoma o zmagovalcu sploh ni bilo. Malo pa je manjkalo, da ni eden izmed tekmovalcev zaradi prevelike želje po zmagi pobruhal odra in ljudi pod njim.
Na vrsti so bili prvi od »svete trojice«, ljubljanski death/black metalci Noctiferia, ki so predstavili tako stare komade kot komade z novega albuma z naslovom Per Aspera. Med njihovim nastopom se je prizorišče že začelo polniti. Odigrali so šest komadov: Err To Hell, Fond Of Lies, Aught Against Thee, Realm Burns On, God Of Emptines in Everlife Of Lividwonder.
Sledilo je zadnje tekmovanje večera, izbor miss heavy metal. Tokrat so se dekleta bolj zanimala za drugo nagrado (Žele, basist skupine Prospect) kot pa za vibrator, ki je bil prva nagrada. Zmagovalko pa so le izbrali, na njeno žalost (ali veselje, kdo ve).
Skakanje Želeta po odru prej ni bilo naključje, saj so se na nastop pripravljali progresivci Prospect. Med njihovim nastopom se je že nabralo spodobno število ljudi. Odigrali so dobro poznane komade z albuma #1, pa tudi nove, ki jih bomo menda lahko slišali na novem albumu: Perception Of Reality, Crossing Over, Moments, medley Paranoid/Two Minutes To Midnight/Pull Me Under, Running Away, The Man Who Walks Alone, So Low, Seven Voices in instrumental Orient Express.
Sledil je striptiz, med katerim so me redarji vljudno opozorili (»Ej dej ti spizdi stran s kamero!!!«), da je snemanje le-tega prepovedano. Kakšna smola, sem mislil najprej, kasneje pa se je izkazalo, da bi bilo slikanje le potrata filma, saj je bila vrhunec akcije scena, kakršne prikazujejo na RTV Slovenija ob 6 uri zvečer. Vseeno pa sta dami vzburili večino gledalcev, nekatere celo tako, da so morali splezati na zvočnike, da so si ju bolje ogledali. To je bilo usodno, saj so polomili veliko konektorjev.
Zaradi tega pripetljaja je bil koncert Pomaranče najprej celo odpovedan!!! Na srečo je Mijo vztrajal pri igranju in po približno petnajstih minutah njegovega soliranja so le uspeli popraviti ozvočenje, tako da je skupina le stopila na oder. Ker band že od nastopa v K4 ni vadil (razen nastopa pred maloštevilno publiko v Trbovljah, kar je skoraj enakovredno vaji), niso spremenili svojega izbora komadov. Mešanica starih in »novih« je poskrbela za navdušenje množice, ki je v tem trenutku štela že slabih 1000 nog. A kljub temu je bilo obiskovalcev premalo. Ob tako poceni karti je bila udeležba res sramotno majhna. Opravičilo, da so Viplože »bogu za hrbtom«, ne zaleže, saj so nekateri prispeli na Goriško le za en dan od zelo daleč, celo iz Avstrije. Po odhodu Pomaranče z odra je publiki uspelo prepričati band, da se je vrnil na oder, a zaigrali so le en komad.
Po koncertu se je publika razdelila na tri skupine. Večina je odšla domov, malo manj se jih je odločilo za kampiranje na prizorišču, najmanj številna pa je bila skupina, ki se je odločila vztrajati in se je preselila v grajsko klet, kjer se je glasba vrtela do jutra. Tam ni manjkalo tudi pijače, saj je sponzor Heineken hitro prestavil točilnico v klet.
Kmalu se je začelo daniti in družba se je krčila. Vedno več jih je premagal spanec. Nekateri smo se preselili ven in žurali do približno devete ure. Takrat je namreč vstal naš šofer. Tako smo se okoli devete ure zjutraj poslovili od Vipolž z upanjem, da bo tu še kdaj festival, da se bomo lahko vrnili!

Hvala Romanu za karte!

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
29. 9. 2004Metal Camp 2004 / Reportaže
13. 12. 2003Noctiferia in Prospect / Novice
15. 1. 2002Anti X-Mass Festival / Reportaže
3. 3. 2001Heavy Metal Night / Reportaže
18. 11. 2000Extreme Progressive Night / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana