Tribute to Lemmy

Dobre tri mesece po smrti legendarnega Lemmyja, frontmana zasedbe Motörhead, se je v velenjskem eMCe-ju zgodil dogodek, ki je na kup privlekel ne le smetano velenjske alternativne scene, temveč tudi kar prijetno število podpornikov, poslušalcev in poznavalcev Motörheadov. Najbolje, da začnemo na začetku, pri sodelujočih. Po mojem štetju (pravilnem ali ne) so se na odru zbrali različni člani približno enajst ali dvanajst skupin, med katerimi s(m)o vsi najbolj čakali na legende velenjske scene KAOZ. Tako se je na odru zamenjalo okoli dvajset različnih glasbenikov, med njimi še člani bandov Kaotic Bullets, Chimera, Cordura, Uroš Planinc Group, Kholn, akustični dvojec Son&Son ter drugi. Kakor koli rečeno, vsa čast organizatorju, da je zbrcal skupaj toliko različnih glav, ki so se kar se da hitro menjavale na odru in poskrbele za bolj ali manj eksploziven večer. Kljub spoštovanju do vseh glasbenikov in organizatorja pa moram omeniti dva moteča dejavnika. Prvi je bil začetek eventa. Sama sem bila v eMCeju že okoli sedmih, ker zakaj bi doma sedel, če pa se lahko počasi pripravljaš na večer v dobri družbi.
Približno ob devetih se je pred klubom zbralo mlado in staro, skupaj šteto okoli dvesto glav. Kar je za lokalen dogodek zelo presenetljivo in ne videno tako pogosto. Vprašanje pa je bilo le, ali bodo te glave odprle denarnice in spraskale 3 € za vstopnino ali bodo raje sedele na dežju in se opivale z vinom in žganjem iz bližnjega Mercatorja. Na celoten scenarij pa je verjetno najbolj vplival čas začetka dogodka. Pol desetih – nič, deset – nič, pol enajstih – nič, enajst – začetek. Stanje – podpora svežemu zraku zunaj je večja od podpore bandov na odru. Ta podpora se je sicer spreminjala glede na osebe na odru in je vrhunec doživela v drugi polovici dogodka, ko so na oder stopili KAOZ ter drugi člani bolj trših bendov. Na vrhuncu je bila dvorana konkretno polna. Pa vendar je imel zelo zelo pozen začetek dogodka tudi svoje minuse. Eden izmed največjih je bila kar prijetna opitost mnogih, ki so stopili na oder. Za nekatere bi bilo tako boljše, da sploh ne bi stopili na oder, saj so več ljudi odgnali kot privabili. Seveda pa so bili opiti tudi tisti pred odrom oz. zunaj in so raje pobrali šila in kopita in odšli domov. Sicer pa se je na odru pokazalo veliko skritih in ponovno odkritih talentov scene šaleške doline, ki je pokazala, da stoji tako trdno kot šoštanjski dimnik. Slišali smo vse od hard-rockerskih, akustično blueserskih pa do modernejših metalskih verzij kultnih komadov in tako konkretno počastili spomin na Lemmyja. Meni osebno so v največjem spominu ostali KAOZ in pa vokalist, ki deluje v black metal projektu Snogg, če me spomin ne vara. Ravno ti so poskrbeli ne le za odlične izvedbe, temveč tudi za primeren performance in izgled na odru. Ideja in nasvet za drugič je tako zoženje izbora izvajalcev na stalnost instrumentalistov ter morda le menjavanje vokalistov in po želji in potrebi kitaristov. Vsekakor pa omejitev članov na deset oseb. Ampak kljub vsemu vsa čast in respect vsem zbranim, sodelujočim ter organizatorjem, ki so se odločili za odličen event. Na slovenski sceni manjka ravno to, združevanje in sodelovanje slovenskih bendov, ki se ponavadi raje gledajo z viška, kot pa da bi si ponudili roko in stopili skupaj za dobro celotne scene!

Setlista: No class, Bomber, Rock'n'Roll, Please Don't Touch, Brotherhood of Man, Eat the Rich, Whorehouse Blues, Ain't no Nice Guy, Hellraiser, Louie Louie, We are the Road Crew, Killed by Death, Iron Fist, Damage Case, Stone Dead Forever, Orgasmatron, Trigger, Ace of Spades, Overkill.