Temnozor (21.11.2008)

Na obrobju zasnežene in pravljične Prage smo si v petek, 21.11.2008, imeli v jedru praške alternativne glasbene scene – Exitu Chmelnice – možnost ogledati kultno rusko zasedbo Temnozor (?????????), ki nam je bila (izvzemivši koncert na Slovaškem naslednji dan), do sedaj najbližja, oziroma kot se Čehi radi izrazijo: prvič so bili v srcu osrednje Evrope. Dogodek ni bil navaden koncert, pijansko slovansko rajanje; skupina je namreč tekom obstoja postala politični fenomen, slovanski Burzum, koncert pa pomemben prelom v njeni zgodovini.
Temnozor prihajajo iz Obninska, simboličnega ruskega mesta, ki leži ob glavni železniški povezavi med Moskvo in Kijevom – od tu izhaja tudi globoka povezanost z Ukrajino izven vsakdanjih političnih okvirjev, ki se vsakoletno manifestira na skupnem projektu, festivalu Kolovorot ob rusko-ukrajinski državni meji. Samo ime je arhaična ruska beseda za somrak tik pred svitom in jo povezujejo s poganskim čaščenjem zore. Očetovstvo skupine Temnozor in idejno zasnovo pripisujejo Ilyi Babinu, lastniku založbe Stellar Winter Records.
Temnozor niso le glasbena skupina. So ideološko gibanje, ki se je močno politiziralo. V Stellar Winter se zatekajo svetovne skupine, preganjane zaradi močnega nacional-socialističnega idejnega aparata, stoječega za skupino – npr. vsem znani nemški Absurd. Celotna ruska glasbena scena v Stellar Winter je pravzaprav radikalna, skupine pa se povezujejo tudi izven meja. Gre torej za internacionalni projekt, vsi člani so neke vrste v vseh (še aktivnih) grupah, dejansko število članov v posameznih skupinah pa bo ostala večna uganka. V projekt Temnozor je vključenih ducat glasbenikov, pol ducata le vokalistov, ki se z vsakim koncertom rotirajo. Tako je enkrat Temnozor v postavi »stalnih« vokalistov, drugič gostijo npr. člane Nokturnal Mortum. Kdo je pa dejansko gor na odru, pa ve le tisti, ki se giblje v njihovih krogih.
Zakaj je praški koncert nujno potreben omembe in kaj predstavlja v njihovi karieri? Kljub radikalizmu njenih članov je skupina postala objektivna in profesionalna; z eno besedo apolitična. Rusi povečini enačijo nacional-socializem s poganskim gibanjem, kar izhaja iz neločljive povezanosti ruskega ortodoksnega krščanstva s poganskim izročilom, ki ga krščanstvo ni povozilo v taki meri, kot je našo kulturo. Tu se radikalizem giblje okoli katolicizma (v smislu rasnega ali etničnega križarstva) ali pa v drugo skrajnost: nordijske mitologije. Odin in Thor sta postala mainstream, nordijska in germanska mitologija pa politična – logična posledica simpatiziranja s Tretjim rajhom. Tako npr. na Češkem, Poljskem, Slovaškem ... t.i. »pagan metal« in slovansko pogansko izročilo postajata pomemben del kulturne identitete, dočim se NSBM skupine zatekajo k Thorovemu kladivu ipd. V Rusiji tega ni, tam sta NSBM in pagan metal povečini ista reč, piščal ali flavta v rokah pa ne izniči besnega »heilanja« na koncertih, kot ga v osrednji Evropi. Temnozor tako med mladimi postajajo naslednji Burzum, neke vrste iniciacija v radikalne kroge in se s tem komercializirajo.
Tu so Temnozor storili korak naprej s prodorom na zahod. Gre za skupino, ki jo poznajo Švedi, Nemci, Norvežani, sleherni Slovan itd., nekateri zaradi glasbe in sporočila, večina samo zaradi dejstva, da so v NS sceni. Obritoglavca v kavbojkah, ki se na vseh posnetkih s koncertov (ki so mimogrede močno cenzurirani, tudi tu so prepovedali vnos fotoaparatov in kamer) pojavlja na odru, pa nihče ne ve, kateri od članov je, je tokrat zamenjal dolgolasi in bradati vrač v dolgem plašču s kapuco, celoten band na odru je bil oblečen v srednjeveškem slogu. Osrednji vokalist, frontman za čez noč Rodoslav, je poskrbel, da je koncert dobil groteskne razsežnosti. Tega so si mimogrede sposodili pri ruski »one-man« etno »zasedbi« Krynitza. Cel koncert je nepremično stal pred mikrofonom, pel sicer fenomenalno z globokim in prodornim glasom, a vseskozi le mrko bolščal nekam v prazno in v rokah stiskal piščalko, na katero je občasno zapiskal. Tako je vlogo napovedovanja skladb prevzel flavtist, s katerim je glasba tudi dobila prave poganske razsežnosti in etno/folk pridih. Koncert se je pričel z Dip Dup Snop in se stopnjeval z Werewolf, Vranakrik, Wach the falcon fly, Maslenitsa, The Sunwheel of Solstice itd. in naj bi se zaključil z balado Where the Lazure Skies Tear the Hearts Apart, ki je vsem prisotnim naježila dlake in povzročila kurjo polt. Ko nam jih je le uspelo priklicati nazaj, so na začudenje (in razočaranje) vseh preslišali zahtevane komade (Arkona, Fatherland itd.) ter zaradi nepripravljenosti pričeli igrati koncert – od začetka! Po nekaj ponovitvah so dokončno zaključili, predvsem zato, ker so videli, da ljudi že počasi zapuščajo moči. Glede samega nastopa sem brez pripomb; odlično ozvočenje, sam nastop je bil močno prilagojen kraju nastopa – že sama postava, en vokal so zamenjali kar trije, ki so dali občutek svečanosti in moči, skupina je ohranjala kontakt s publiko, medtem ko je v kontrastu z njo frontman igrano ostajal hladen in odsoten, a opazno nepogrešljiv člen verige.
V tej smeri lahko Temnozor v zelo kratkem času postanejo nepogrešljiv del v rekonstrukciji slovanske poganske identitete in folklore ter skušajo svoje domoljubje manifestirati skozi kulturno delovanje, ne radikalnimi političnimi idejami in neuspešno propagando (Paganfront) ter hkrati razširiti krog poslušalcev na rodoljube in ne le politične privržence, ki bi se z glasbo tudi posilili, da bi le »ustrezali«.

Matej