REPORTAŽE

28. 9. 2010

Skeletonwitch / Warbringer / Angelus Apatrida

Orto Bar, Ljubljana / 1. 9. 2010

Tisti, ki smo Warbringer že doživeli v preteklosti, smo se tudi tokrat nadejali spektakularne, telesno naporne akcije. Neodločeno jesensko vreme nam pri tem ni šlo nič kaj na roke, saj smo bili primorani iz garderobe poseči po težkih jaknah in bulerjih, ki sicer ščitijo pred zunanjimi vplivi, a so v nadlogo, ko bi se človek rad zdivjal, pa se tako obtežen ne more. A vendar je vreme zdržalo in tako omogočilo prijetno druženje v času menjav na odru, bandi pa so nas ta večer prav tako pošteno natelovadili in atmosfera na račun manjkajočih kratkohlačnikov v lahkih obuvalih ni prav nič trpela. Trpeli pa so organizatorji, ki so v dneh po koncertu oznanili, da je pretežna polovica rezervacij ostala neizpolnjenih, kar je že prepogosto doživeto razočaranje, še zlasti ker, je ta isti band februarja v nabito polni Gala hali izzval masovno histerijo in bi si mislil, da smo odkrili tržno nišo, na katero lahko vedno računamo. Srednješolci, ki so v zimskem terminu na koncertu švicali kri, so najbrž od tedaj že odkrili Korn in pljujejo po drugih vodah, od študentov v času vrhunca izpitov pa smo si dogodek ogledali le tisti, ki smo se obveznosti odkrižali v prvi polovici tedna. V Ortu se nas je tako vsega skupaj gnetlo slabih sto kosmatih glav, ki pa so s toliko večjo srčnostjo udrihale v ritmu thrash agresije.
Po stari šegi so nam ob pol praznem Ortu nekaj čez deveto pričeli predstavljat svojo metalsko zgodbo španci Angelus Apartrida. Že na prejšnji Warbringer turneji smo se lahko naposlušali odličnih spremljevalnih ekip, tokrat pa so še posebej zadeli v polno. Tonska vaja pred nastopom nam je služila kot opozorilo, da gre vojno jemati resno, saj so nam prvi udarci bas bobna dobro pretresli kosti in dali vedeti, da tokrat z zvokom ne bo heca – več o tem v nadaljevanju. Gre za »Destructionovsko« naravnan band, ki ga pilijo tudi klasiki Exodus in Testament, na čase se spogledujejo celo z Metallico in Megadeth, kar bi moralo zadostovati, da jim poslušalec ob tej poplavi podobno zvenečih bandov da priložnost. Profesionalnost nastopa je le ena izmed odličnosti, katerim smo lahko bili priča ta večer – očitno se z neprijetnimi tišinami med komadi spopadajo tudi v drugih deželah, kjer gre za scensko otopelost in zadržanost zaradi prenasičenosti ponudbe, a ji Španci niso dali priložnosti; redko se zgodi, da nam band postreže s tako tekočim nastopom, da smo komaj lovili sapo. Ker gre za relativno nov band, ki po naših krajih še ne šteje zavidljive številke poslušalcev in poznavalcev, je bilo opaziti nekaj zadržanosti na strani publike, pa tudi sicer se strinjam z mnenji, da komadom manjka prepoznavnosti, saj po koncertu v glavi ostanejo le hitri udarni ritmi in izredna kontrola vokala, ki se preizkusi v mnogih slogih, na trenutke spomni na vse utemeljitelje različnih tehnik v metalskem svetu, a hkrati ohrani svojo posebnost. Vsekakor band, ki ga je vredno spremljati.
Na naše presenečenje so jih nasledili Warbringer, s katerimi smo kanili pokopati to noč, a smo se ušteli in tako nas je kar nekaj zamudilo uvodne minute. Nasplošno se mi zdi besedno opisovanje tega dogodka žalitev banda samega, saj ne gre le za glasbeno poslastico, temveč empirični spektakel, ko se vsa človeška čutila dokopljejo do roba svojih zaznavnih zmožnosti. Band je nekaj posebnega, predvsem pa je stičišče energetskih sil v najbrž najboljšem thrash frontmanu novejšega rodu. Vez, ki jo ustvari med publiko je neverjetna in neraztrgljiva. Med nastopom sem bil fasciniran in hkrati prestrašen nad močjo manipulacije, ki izvira iz oči pevca Johna Kevilla. Brez izjeme smo en za drugim podlegali ukazom generala, katerega srdit pogled in bleščeči ameriški čekani so v prvih vrstah uprizorili pravi pokol. Slehernik, katerega pogled se je srečal s pevčevim, se je brez trzljaja predal hipnozi, katere žrtev sem bil tudi sam. Videti takšno moč karizme na delu me navdaja s strahom, saj sem v tem trenutku začutil kako šibka je lastna volja ob tako izbrano zabičanih navodilih – po vsakem komadu se je publika zedinila v misli: »We want war!«. Igrali so nam dobro uro in stopnjevali vzdušje do popolne izčrpanosti. V živo se sliši in čuti detajle, ki se na ploščah izgubijo v studiu, sinhronost inštumentov in eksplozivnih kretenj spet iste osebe, ki zasenči cel band, pa da vsem, ki radi eksperimentirajo z ritmi jasno vedeti, da je mogoče riff zlomiti dobesedno kjerkoli, pa bo komad še vedno zvenel tekoče. Tudi besedila in celotni vojni koncept pridejo do izraza šele, ko se band ena na ena spopade s publiko – tako kot Cannibal Corpse razlagajo eno in isto zgodbo skozi ves opus in pri tem na svojem področju uspevajo tudi Warbringer. Obveznost za vse, ki prisegajo na neponovljivost osemdesetih in tiste, ki teh let nismo doživeli, pa verjamemo v njihovo posebnost – band pelje scat vse, ki so si v tistih časih uspeli izboriti svoje mesto v metalski eliti. Mladi fantje, ki so se odrekli konvencionalni življenjski poti in s svojo hipnozo osvajajo metalsko Evropo in Ameriko, so v mojem srcu zapisani kot najsvetlejši zgled za mladega glasbenika, ki ima jajca pustiti šolo, punco in ostala sidra ter obveznosti in preživeti polovico vsakega leta na turneji.
Skeletonwitch so bili deležni precej manj pozornosti, pa tudi publiki, ki je prišla po čisti thrash, niso bili pisani na kožo. Slogovno mešan band je deloval na odru nekoliko bolj okorno in nenatančno, a pri tovrstnem žanru tudi sicer opažam več prostora za interpretacijo, tako da se komadi malenkostno razlikujejo od koncerta do koncerta. Prej divje občinstvo se je nekoliko razredčilo, utišalo in predvsem zabetoniralo na mestu, le redki so pustili, da jih je band pognal v gibanje. Kljub vsemu se niso pustili motiti, cel nastop so kazali naklonjenost zlorabi alkohola in podpirali uporabo marihuane. Program je frontman povezal s korakanje gor in dol po že tako premajhnem odru, »let's roll this joint!« pa je bil poziv pred skoraj vsakim komadom. Morda bi nas bolj prepričali ob zamenjanem vrstnem redu, saj so nam predhodniki izpili vso energijo, vsekakor pa daleč od tega, da bi bilo z bandom kaj narobe. Preveril sem še forumske komentarje koncerta na Dunaju, kjer so imeli naslednji turnejski datum in po glasu ljudstva so bili tam deležni večje hvale ter zapustili oder kot zmagovalci.
Za konec se spodobi, da namenim besedo še samemu prostoru. Klub temu, da smo v Ortu preživeli nešteto lepih trenutkov pa sem bil pred obiskom nekoliko skeptičen, predvsem na račun obvezne garderobe, zgodbic o zateženi in celo nevarni varnostni službi, ki jih poznamo vsi in naviti ceni pijač. Razen slednjega tokrat ni bilo nikakršnih problemov, prostor se je celo izkazal v svoji najboljši luči, tisti evro za pijačo več pa sem z veseljem namenil zelo prijazni postrežbi. Ob prebiranju forumskih komentarjev zvestih obiskovalec koncertov, ki vedno znova poročajo o katastrofalni zvočni sliki, večkrat vztrajno nasprotujem in opozarjam, da se stanje v domačih dvoranah popravlja, tokrat pa smo doživeli pravo zvočno ekstazo. Tako glasnemu a hkrati kristalno jasnemu zvoku na koncertu še nisem bil priča in sem ves čas špegal za mešalko, kjer je ponavadi mesto starejšega Bobana. Tako kot je človek presenečen, ko ugotovi da kar opazen odstotek LPPjevih vozil upravljajo pripadnice nežnejšega spola, sem tokrat odložil čeljust na tla, ko sem za mešalko ugledal meter in pol visoko dekletce po imenu Tisa. Sprva sem pomislil, da bi utegnila biti v krvnem sorodstvu s prej omenjenim ostarelim sivcem, ko sem jo po koncertu videl viti kable pa sem vprašal po njeni zgodbi ... skratka fantje, ki se urite v tej spretnosti, naj vam bo Tisa Frelih idol, in upam, da bom doživel čimveč koncertov pod njenim managementom zvoka.

SORODNE VSEBINE:
30. 9. 2010Skeletonwitch / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana