Sister Sin / Tomcat

Res je lepo videti, da se odmevnejši koncerti zopet odvijajo še kje drugje kot v samem centru Slovenije. Tako se ponovno obuja mariborska metal scena, pogosto pa ljudi z različnih koncev države privabi kranjski Trainstation Squat. Le-ta je dandanes že svetlobna leta daleč od nekega preprostega squata, temveč je prerasel v kvalitetno dvorano, ki se po novem lahko pohvali tudi s priklopom na kanalizacijo in s tem konkretnih sanitarnih prostorov za obiskovalce. Tokrat je metalski živelj privlekla popularna švedska heavy metal zasedba Sister Sin, na čelu s karizmatično pevko Liv Jagrell, za ogrevanje pa so poskrbeli pogovorno kranjski, sicer pa ljubljansko bazirani rokerski mački Tomcat.
Slednje lahko zadnje čase kar pogosto zasledimo na odrih različnih prireditev, nekoliko manj pa na klubskih dogodkih. V Trainstation Squatu so se izkazali za nadvse primerno podkrepitev švedskim headlinerjem, saj je njihova mešanica heavy metala in catchy hard rocka tekom nastopa v topli objem dvorane privabila nekaj ducatov obiskovalcev. Fante sem si na odru ogledal že kar nekajkrat in dinamičnost definitivno ni njihova odlika, tokrat pa so poleg vedno energičnega Denisa tudi ostali člani zasedbe odrski prostor konkretneje izrabili ter nam postregli s suverenim in samozavestnim nastopom. Tekom približno polurnega koncerta so se osredotočili na svoj lani izdani prvenec Bits N' Pieces, nas napumpali s coverjem AC/ DC in nas premierno počastili s popolnoma novim komadom, Schizo.
Setlista Tomcat: Girl in Leather, Goodbye, Schizo, Hangover, T.N.T. (AC/DC cover), Adrenalin, Dirty Old Mind.
Če je bilo občinstvo med Tomcat še nekoliko sramežljivo, je ta sramežljivost med nastopom Sister Sin popolnoma izginila in izkazalo se je, da bo koncert obiskan nad pričakovanji. Band, ki je v Sloveniji tokrat nastopil prvič, je že na začetku udaril na polno, tempa pa tekom koncerta ni niti malo znižal, kvečjemu zvišal ga je. V ospredju je seveda izstopala seksapilna in neutrudna Liv Jagrell, poskočna, karizmatična, predvsem pa odlična pevka, ki je pri priči zmotivirala publiko ter jo obdržala aktivno in na vrhuncu vse do konca. Pa da ne boste mislili, da je tukaj šlo zgolj za moške, ki so želeli le od blizu buljiti v privlačno vokalistko; prvi vrsti so namreč kraljevala predvsem dekleta. Kvartet je norel skozi odlično izbrani presek svoje diskografije, pri kateri je sicer izpustil prvenec Dance of the Wicked, zato pa postregel s komadoma Chaos Royale in Sail North z novega ploščka Black Lotus, ki je izšel ravno na dotični dan in zatorej zagretim obiskovalcem še ni bil na voljo. Vroča žurka se je končala kar prezgodaj, po približno uri fenomenalnega nastopa, ki sta ga zaključila skladba Better than Them in bis Beat 'Em Down. Kaj več si publika kljub glasnim zahtevam žal ni uspela izboriti, so se ji pa zato kmalu po zaključku člani skupine pridružili ob pivu in sproščenem pogovoru.
Setlista Sister Sin: End of the Line, One Out of Ten, Chaos Royale, Fight Song, Outrage, 24/ 7 (U.D.O. cover), Sail North, On Parole, Heading for Hell, Hearts of Cold, The Chosen Few, Sound of the Underground, Better than Them, Beat 'Em Down.
Osebno skupine Sister Sin prej nisem kaj prida poznal; slišal sem komad ali dva ter nekaj kredibilnih priporočil, kar je bilo zame dovolj, da si koncert ogledam. Kljub precej visokim pričakovanjem sem bil pozitivno presenečen, saj čez dotično zasedbo in njen nastop nimam niti ene negativne pripombe. Pozitivno je presenetil tudi odziv občinstva, saj se ga je zbralo kar precej, spričo t. i. krompirjevih počitnic (a na srečo brez prisotnosti Krompirjev) pa je dodatno energijo v prvih vrstah priskrbel metalski podmladek, od katerega bi lahko za nekatere rekel, da niso bili rojeni pred prelomom tisočletja, in ti so dali vse od sebe. Vsekakor pohvalno! Spričo zgodnje ure zaključka koncerta (Tomcat so namreč začeli ob 20:30) sem se v svojem domačem ljubljanskem brlogu znašel že nekaj čez 23h, česar ob obiskih koncertov (sploh v drugih mestih) nikakor nisem vajen, a glede na to, da je bil ponedeljek, jaz pa že vsaj štiri leta nisem več srednješolec, je bil relativno penzionistični odhod v Mižule že pred polnočjo kar dobrodošla sprememba.