Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

2. 2. 2009

Sargeist / Baptism / Celestial Bloodshed / Somrak / Eterna Scomunica

Ljubljana, Metelkova, Channel Zero / 21. 1. 2009
Avtor: Davorin Lenko

Nekje, nekoč sem v neki reportaži zapisal nekaj v stilu, da izkušnja (oziroma vsebina) narekuje stil. No, vse do 21. 1. 2009 nisem imel pojma kako zelo to dejansko drži.
Torej: kar se je obetalo kot eden boljših 'underground' black metal koncertov te zime pri nas, se je izkazalo kot močan koncert in absolutna black metal izkušnja.
Turobno deževno vzdušje, prazna Metelkova in tu in tam pod napušči skrčene postave, ki se stiskajo k z umetno svetlobo ožarčenim bolestno rumeno-rjavim zidovom. Sam klub Ch0 se čuti kot drug svet. Svetloba je pristnejša, ljudje izgledajo na nek način sproščeni, a obenem se nekaj pripravlja. Vsak skriva svet pod svojim svetom.
Prvo skupno Eterna Scomunica posluša bolj malo ljudi. Ne res malo, a v primerjavi z naslednjimi bandi sorazmerno malo. Mlad italijanski band igra kvazi 'new age' black metal s tem, da ko ga označim za 'new age' black metal, žalim 'new age' black metal. Daleč od tega, da bi bili slabi, a v času, ko je predalčkanje že skoraj nujno (ali vsaj zelo trendno), se dela z oznako black metal krivica skupini, navsezadnje pa gre tu še za zavajanje publike. Gre za sorazmerno talentirane fante, katerih ena večjih odlik je uigranost. Je pa na ravni imidža lepo videti, da Eterna Scomunica igrajo vsaj delno na rock and roll struno. Zato vidimo nekaj netov in pasov z metki, več belih majic in še večje pivske trebuhe. Kakšnega posebnega vzdušja pa žal ne ustvarijo in ne morem si pomagati, da jih ne označim kot žrtveno jagnje sledečim skupinam.
Intermezzo No.1: se še spomnite tistih grafov iz srednješolske matematike, kjer se funkcija (?) v neskončnost približuje ničli, a se je nikoli ne dotakne? No tega dne je zvok podoben takšni funkciji. Če Eterna Scomunica začnejo precej nad ničlo, se vsak naslednji band njej vedno hitreje približuje.
S tem upadom (in tu 'upad' ni mišljen kot nekaj nujno negativnega (še)) se prvi soočijo Somrak. Somrak – trenutno kvantitativno (in najverjetneje tudi kvalitetno) vodilna slovenska black metal skupina. Upad zvoka še ni tolikšen, da bi bil človek prikrajšan za karkoli bistvenega. Komad Lux Nova nakaže celotno smer večera. Med publiko padajo kapljice krvi (verjetno prašičje) in sline (vokalistove). Vizualno black metal estetski, performativno privlačni, a žal s praktično nič na novo predstavljenega materiala, Somrak delujejo odločni znotraj svoje sfere in na nobenem področju njihovega obstoja ni mogoče zaznati kakršne koli želje po izstopu iz le-te, kar je glede na kvaliteto same glasbe izredno pozitivno in še bolj kot to – v prihodnosti obetajoče.
Intermezzo No.2: poznate starogrške tragedije? Poanta: ta dramska dela v petih dejanjih imajo med drugim to skupno lastnost, da se v tretjem dejanju (v t. i. vrhu) stvari zakomplicirajo do te mere, da so nadaljnje komplikacije ali konflikti nemogoči in za tem nujno pride – in mora priti – do sprostitve pritiska. Skupina, ki sledi Somrak, predstavlja tak vrh.
Celestial Bloodshed igrajo norveški black metal s tistim tipičnim post anno 2000 občutkom. Čeprav so do sedaj izdali en sam album imenovan Cursed, Scarred And Forever Possessed, je ta svojevrstna mojstrovina, čeprav bizarna in moralno bolna. A še bolj moralno bolan je njihov nastop. Pod odrom smrdi po bruhanju in še nečem. Verjetno razpadanjem. Nekateri so pozneje trdili, da je vonj prihajal z odra. Sam ne bom trdil ničesar. Navsezadnje mi je vseeno, kaj povzroča vonj. Vdahnem. Globoko. Nato izdahnem. In ponovim vajo. In ponavljam jo čez cel koncert. In zakaj pa navsezadnje ne? Tisti, ki je prišel na Celestial Bloodshed za zabavo, je 'rahlo' zgrešil vsaj skupino (če sem ortodoksen), če ne že dogodka (če nisem).
Človek, ki se je ob tej glasbi razvil kot osebnost, kakršna zdaj je, včasih – ponavadi popolnoma nepričakovano – naleti na trenutek popolne estetskosti (čeprav 'grdega'), ki se v kombinaciji z drugimi vplivi (tako trenutno psihičnimi, socialnimi kot kemičnimi (alkohol)) lahko od le-te nadaljujejo že v transcendenčno ali vsaj transu podobno izkušnjo. Celestial Bloodshed že kmalu na začetku odigrajo mojstrovino Cursed, Scarred And Forever Possessed, ki s svojim počasnim ritmom, bolestnostjo in neko neimenovano magičnostjo odpre nekaj v meni, česar ne morem zapreti cel večer. Nekaj se je zgodilo. Mineva že peti dan premišljevanja, kaj točno je to bilo, a odgovora ne vem in ga verjetno nikoli ne bom.
Trans se konča, ko se konča koncert. Nenadoma je vse oddaljeno, prazno, pusto. Zavem se, da je vrhunec minil. In po intenzivnosti le-tega mi je popolnoma vseeno, kako se bo (če nadaljujem metaforo iz odstavkov višje) 'tragedija' zaključila. Zato grem na viski. Kar se glede na zevajočo luknjo v moji psihi izkaže za ... (ne bom rekel slabo ampak ...) ... recimo nepraktično potezo.
Intermezzo No3.: Black metal jemljem osebno. Mogoče preveč osebno celo za lastno dobro. Ampak! Ampak nikoli ne bom (čeprav pred leti sem) zanikal rock and roll vpliva in efekta v metalu. In tu ne mislim le imidž in glasbo 'pod' glasbo, ampak tudi samo filozofijo izdaj plošč, promocije ter koncertov. Ko hočem avtogram, kraco, krvavi madež ali karkoli podobnega na album Celestial Bloodshed od vsaj enega člana skupine, da bi imel nek fizičen spomin na pravkar doživeto izkušnjo, me vsi zavrnejo češ: »We're trying not to be a rock band!« In igrnoranca. Dobro. Pravkar ste imeli koncert pred precejšnjo publiko, ste na turneji, na koncertih prodajajo vaš CD, za nastop ste uporabljali make up in izvajali ste performance, ki se v svoji osnovi ne razlikuje toliko od dejanj, ki jih je na primer Alice Cooper izvajal že preden ste/smo se rodili, in obenem mi govoriš, da nisi rock band. Žal: tako, kot je parodija literarna/filmska (pod)zvrst, tako ste vi na nek način rock band. Da ne omenjam, da je bil ta stavek očitno naučen in da me še vedno zanima, kaj v njem dela beseda »trying« ...
Kakorkoli: Sargeist so veliko razočaranje. Z občutkom, ki spominja na bad trip, nekaj časa poslušam 'noise', saj se je tu zvok že konkretno približal x-u, in opazujem ne ravno kvaliteten nastop, ki mu botruje predčasni odhod skupine z odra zaradi tehničnih težav (strgana struna). Od razočaranja, ki ga prinesejo Sargeist, gre vse le že navzdol. Baptism v stanju nenavadne pijanosti in post-šoka praktično sploh ne poslušam več. Že dolgo mi ni bilo tako vseeno za karkoli kot tedaj za dogajanje na odru.
Tačas se v zaodrju zgodi incident, za katerega se na tem mestu javno opravičujem Matevžu, Črtu in bandu Somrak. Ne morem reči, da mi je glede na izkušnjo pretirano žal, saj po izkušnji s Celestial Bloodshed mislim, da ni dejanja, ki bi mi lahko tisto noč trkalo na kakršno koli moralno struno. Mi je pa neprijetno zaradi neprijetnega in ne nujno potrebnega dela, ki sem ga po svoji krivdi povzročil tretjim osebam.
Naj si bo temu tako.
Fucked up black metal večer v petih dejanjih razkroja je tako končan. Nattefrost vam sporoča ideje o »krvi in kozlanju«, Nargaroth pa da »še vedno ve«. Ta koncert je vseboval vse osnovne elemente black metal tragedije.

SORODNE VSEBINE:
9. 11. 2007Somrak / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija