Sarcasm / Ambassador Of Sifilis / Use Less

Pred dobrim desetletjem je bilo v Kamniku kar nekaj odmevnih metal koncertov z napolnjenim kulturnim domom s petsto in več obiskovalci, lokalno sceno so takrat obvladovali veljaki Sniffilis. Da je metal “out” tudi v Kamniku je bilo vidno na enem izmed zadnjih koncertov v kulturnem domu, kjer so primat na lokalni sceni prevzeli funk rockerji Regrat. Od takrat dalje pa vse do lanskega leta z dvema koncertoma, God Scard in Evenrain je na koncertnem področju vladalo popolno mrtvilo, ki pa je zgleda sedaj dokončno prekinjeno. Konec 2006 sta se v Kotlovnici (prostoru pod prej omenjenim kulturnim domom) zgodila dva koncerta v razmaku tedna dni, najprej so nastopili Penitenziagite, Gonoba in Crossbreed, nato pa še Sarcasm, Ambassador Of Sifilis in Use Less.
Pri lokal matadorjih Use Less zaenkrat še ne kaže, da bi lahko dosegli status, ki so ga imeli v preteklosti Sniffilis. Kot prvo jim manjka še precej kilometrine, tudi znanja, v bistvu pa se tudi nahajajo v bolj rockerskih, rock n’ roll kot metalskih vodah. Band je do sedaj imel nekaj lokalnih nastopov, nastopili so tudi na tretjih karaokah, zaenkrat pa so fantje in dekle še povprečen cover band z enim lastnim komadom, Money Is The Name Of The Game. Kamniški mladini, ki je mogoče tudi zaradi njih slišala za bande kot Judas Priest, Black Sabbath, nekaterim okoliškim “old-schoolerjem” ter tudi prišlekom iz ostalih delov Slovenije so zaigrali Sweet Child O’ Mine, Paranoid, Johnny Be Good, Nightcrawler, Highway To Hell, Jailhouse Rock, Living After Midnight ter dva krat lastni komad. Band je imel probleme z zvokom, bilo je precej potiho, na odru se še lovijo, manjka jim sproščenosti, so preveč zadržani in tudi sama izvedba priredb še šepa. Odziv so sicer imeli dober, a to jih naj ne zavede; vaditi, vaditi in še enkrat vaditi ter ustvarjati lastne komade – to naj bo njihovo vodilo za naprej.
Z Ambassador Of Sifilis so Vulvathrone končno dobili pravo konkurenco in pomoč pri prenašanju spolnih bolezni na številne grupijke. Teh se je nabralo že preveč in Prekmurci niso mogli več vseh potešiti sami. A njihov pristop je vseeno nekoliko različen, Vulvathrone so kralji perverzije, brutalnosti, neotesanosti, ambasadorji pa stavijo na šarm in romantiko; prej nepoznana pojma death grinda. Svoje fanice kratkolasci najprej zapeljejo s seksi lasuljami, kolena jim zašibijo z neverjetno romantično odpeto I Want It That Way od Backstreet Boys, z Death In Fire od Amon Amarth pa jih pripravijo na pot v spolno valhallo. Kakšna razturancija, brutalnost, nasilje in agresija jih čaka tam, pa jim med nastopom nazorno kažejo med lastnimi komadi. Kaj se je ponoči dogajalo v Čopovem stanovanju, bo vedno ostala skrivnost, nikoli ne bomo izvedeli. Vemo le, da so bili ambasadorji tisti večer na odru pravi zmagovalci.
Spodobilo bi se, da bi tudi Čopu odstopili del svoje trofeje, ne le zato ker jim je nudil prostor za opravljanje svojega poslanstva (prenašanje sifilisa), ampak tudi zaradi praznovanja pete obletnice založbe On Parole Productions, ki je potekalo prav ta večer. Krivci za nastanek založbe pa so bili prav headlinerji, Sarcasm. Igra narave je bil prvi otrok On Parole-a, zadnji, sedmi po vrsti pa sliši na ime Revolt. Zato se je seveda spodobilo, da se okrogli jubilej praznuje prav na nastopu paradnega konja založbe in legend slovenskega thrasha. O Sarcasm je bilo v zadnjem času že veliko napisanega, zato tokrat o samem nastopu malo manj. Slavljencu so pripravili lepo praznovanje, kot vedno so bili na odru zelo prepričljivi, bolj kot dan poprej v Ljubljani. Bolj kot se je koncert bližal koncu, bolj divje je bilo pod odrom, obnorena publika pa je vse bolj silila tudi na oder. Dej mi/Sarcasm in Crematory sta bili popolni zmagi, žal pa je zmanjkalo časa za Road Warriors.
Čestitke Sarcasm, On Parole in pozdrav obujenemu koncertnemu metal dogajanju v Kamniku.