REPORTAŽE

21. 5. 2018

Rotting Christ / Infest / Nature / Kholn

Klub eMCe plac, Velenje / 4. 5. 2018

Black Friday se po celotnem svetu navadno dogaja konec novembra, mi pa smo ga letos dočakali že v prvi polovici maja. In to kje drugje kot v velenjskem klubu eMCe plac. Kraj, ki se lahko pohvali s številnimi obiski znanih imen (Jinjer, Nervosa, Gutalax, Noctiferia …) in je znan po veliki zagnanosti ter aktivnosti na slovenski metal sceni. Zato z nekaj sramu priznam, da sem si šele zdaj prvič vzel čas za obisk kakšnega ropotanja tam zgoraj – v tem primeru za četrto izvedbo Mosh Till You Drop. Kot je zadnja leta v navadi, je društvo Železni aktivizem v sodelovanju z MetalDays organiziralo uradno ogrevanje pred poletnim festivalom, ki je bil blackmetalsko obarvan. In čeprav na dotični »črni petek« nismo prejeli nobenega popusta (človek bi že mislil, da smo na Gorenjskem), smo vseeno brez ponovnega razmisleka odprli denarnico za ene in edine Rotting Christ. Grki so se očitno po več kot zadovoljivem nastopu na MetalDays leta 2015 odločili, da se predstavijo še kot ambasadorji tega tedenskega praznika. 

Prvi so se nam predstavili domačini Kholn. Gre za black metalce, ki so leta 2013 nastali iz one man banda in hitro prešli h koncertiranju ter izdaji prvega demota. Glede na slišano v Velenju bi si želel, da zdaj naredijo korak naprej in izdajo polnopravni album, kajti potenciala jim ne manjka. Stilsko bi jih primerjal s starejšimi izdajami Darkthrone. Mogoče niso imeli ravno najboljšega ozvočenja, ampak koncert je bil vseeno zelo solidno izpeljan.

Sledili so jim južni bratje Infest in poskrbeli, da se je publika dokončno razživela. Srbski death trasherji so prekipevali od energije in ustvarili pravo norišnico na odru. Očitno celo tako, da je frontman zaradi rednega tolčenja po prsih doživel več srčnih zastojev. Kljub njihovi hitrosti so nam v eni uri gladko in brez potrebe po reševalcu predstavili predvsem svojo zadnjo izdajo Addicted To Flesh, ki je izšla lani, ter še nekaj starejših komadov iz svojega 16-letnega delovanja. Publika je lepo sodelovala in za nagrado dobila še nekaj dodatka, kar je povzročilo polurno zamudo nadaljnjega programa. Ampak nič ne de, srbskih dobrin se nikoli nismo branili. Med njihovim sviranjem sem hitro opazil, da ni bilo potrebnih veliko ljudi, da je dvorana delovala že kar lepo zapolnjena. In če sem upošteval še številno množico, ki se je zadrževala zadaj ob prodajalkah mercha (ni kaj, lepa dekleta pač naredijo svoje), mi je bilo takoj jasno, da se bomo ta večer imeli zelo radi. No, pa saj nas Kristus k temu tudi spodbuja – svež ali gnil.

Rotting Christ so s svojim 30-letnim stažem eden najstarejših v žanru black metala in pionirji te zvrsti v konici Balkanskega polotoka. Pod svojim pasom imajo že dvanajst studijskih albumov, v začetku letošnjega leta pa so izdali tudi kompilacijo Their Greatest Spells, ki vsebuje 33 najboljših pesmi celotne kariere. V sklopu letošnje turneje je bila torej setlista pričakovano sestavljena iz te izdaje in ob pogledu na prejšnje koncerte smo nekako predvidevali, katerih 13 komadov pričakovati. A smo že ob prvih sekundah dobili manjše presenečenje. Koncert so odprli s komadom Ze Nigmar in povzročili pravo evforijo ter naval še zadnjih zamudnikov. Kot sem napovedal, se je prostor zapolnil do zadnjega kotička, da smo bili kot sardele v konzervi – vključno z vonjem. Prezenca in zvok, ki ga ustvari ta 4-članska skupina, je res neverjetna. Če smo pri prvih bendih bili deležni hitrega bobnanja in nekoliko slabšega zvoka, je bila tu slika popolnoma drugačna. Že prvi toni so dali vedeti, s kakšnim prefinjenim občutkom in strastjo ti fantje igrajo ter da za odličen black metal nista potrebna surova hitrost in čim nižji vokali. Sakisev glas je začaral publiko, ki ni in ni nehala noreti. Toliko vihravih las, kot sem okusil tisti večer, nima niti moja zobna ščetka ščetin. Celotno mosh pitanje je na žalost izpostavilo problem slabega oziroma nobenega prezračevanja v prostoru, ki je marsikoga prisililo, da se je umaknil v ozadje, preden ga je pobralo. Verjetno od tu tudi ime tematskega večera Mosh Till You Drop. Tudi sam sem vmes zaradi velike norišnice napravil par korakov nazaj, da sem lahko bolje užival v predstavi. S preprostim obratom za 90 stopinj v levo pa si hkrati tudi že bil za šankom, kar ni zanemarljiv plus ob tako številčnih pivoljubcih. Ne glede na vse opisano se je na koncu izkazalo, da je to prizorišče z vidika ustvarjene atmosfere dosti primernejši kraj za nastop Grkov kot pa festivalski oder. V uri in pol črnega razvajanja so nam Grki postregli s pisano paleto hitov, med katerimi so vseeno dali nekoliko več poudarka na albuma Kata Ton Daimona Eaytoy in Aealo. Po mojem mnenju odlično izbrana setlista je bila po reakcijah občinstva sodeč tudi odlično izbrana, saj smo v njej prav vsi uživali. Zaključili so s standardnim dodatkom v obliki 666 in Non Serviam.
In čeprav so nesporne zvezde večera že opravile svoje, sem najlepše presenečenje doživel šele za njimi. V zvezi s Kranjčani Nature nisem imel posebnih pričakovanj, saj jih predhodno nisem poznal. Pač le še en zaključni band, da pospremi izmučene ljudi proti izhodu. Hitro zdesetkana publika in nekaj nerodnosti pri uglaševanju sta ta pričakovanja le še znižala. Oh, kako sem se motil! Intro in že mi je prvič padla čeljust, ki sem si jo tekom koncerta še večkrat moral pobirati. Tehnično izjemno dovršeni in zvokovno zelo všečni fantje preigravajo progresivni melodični death metal, ne bojijo pa se vključiti še drugačnih elementov. Tako smo lahko tekom vsakega komada imeli možnost slišati več podžanrov metala, ki so se med seboj lepo zlivali in dopolnjevali. Manjkala je le še kakšna harmonika, pa še to bi verjetno znali tako vključiti, da bi jo z veseljem poslušali tudi tisti, ki ne maramo nedeljske govedine. Je pa res, da je del mojega navdušenja treba pripisati tudi dejstvu, da mi je tak stil igranja zelo pri srcu. No, in predem mi je v hlačah postalo (pre)tesno, je na žalost sledil že poslovilni nagovor in zaključek. Ob hitrem pogovoru z bandom sem izvedel, da na žalost še nimajo svoje izdaje, ki pa je v nastajanju. Sedaj vem, kaj bom letos pisal Božičku.

Konec odličen, vse veselo. Za enega še malo bolj, saj so organizatorji za piko na i izžrebali srečno nagrajenko tedenske karte za naš največji festival MetalDays. Velike pohvale društvu Železni aktivizem za super program in izvedbo. Se vidimo naslednjič!

SORODNE VSEBINE:
15. 8. 2002Rotting Christ / Novice
4. 6. 2002Rotting Christ / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
12. 9. 2018
Abbath / Bæst / Kholn
Reportaža
5. 9. 2018
Steven Tyler & The Loving Mary Band / The Sisterhood Band
Reportaža
20. 8. 2018
WOA 2018 – potovanje v Wacken s Corduro
Reportaža
9. 8. 2018
Iron Maiden / Tremonti / Rhapsody Of Fire / The Raven Age
Reportaža
8. 8. 2018
Joe Satriani
Reportaža
7. 8. 2018
Metaldays 2018, 5. dan
Reportaža
6. 8. 2018
Metaldays 2018, 4. dan
Reportaža
3. 8. 2018
Metaldays 2018, 3. dan
KONCERTI & FESTIVALI
17. 10. 2018
Hellbastard, Insurgency, Pakt
Koncertna dvorana Rog, Ljubljana
17. 10. 2018
Farflung
MKNŽ, Ilirska Bistrica
18. 10. 2018
Farflung
Channel Zero, Ljubljana
18. 10. 2018
Saltatio Mortis
p.p.c., Gradec, Avstrija
18. 10. 2018
Taake, Bölzer, One Tail One Head, Slegest
Orto Bar, Ljubljana
19. 10. 2018
Kaoz, Snøgg, Smrt
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor