REPORTAŽE

29. 2. 2012

Requiem / Shutdown / Evil Eve

Ambasada Yugoslavia, Postojna / 24. 2. 2012

24.2.2012 bo datum, ki si ga bodo Requiem, še posebej pa njihov glavar Marko Slokar, verjetno zapomnili za vse življenje. Po odlični, a doma kriminalno spregledani plošči Zadnja Molitev iz leta 2003 in imploziji skupine dve leti kasneje, so prvoborci domače hard'n'heavy scene leta 2009 kot feniks vstali iz pepela na Heavy Metal Nightu v Postojni. Po treh letih koncertov, kadrovskih rošad in različnih pretresov pa se je v okviru turneje Evil Angel kadrovsko dodobra spremenjena zasedba ponovno ustavila v Postojni, vendar tokrat z namenom praznovanja rojstva Padlega Angela, novega poglavja v svoji povesti.
V nekakšni reprizi koncerta iz Kina Šiška so tudi tokrat malo po deseti uri zvečer začeli razgrajati Evil Eve. Zasedba, ki jo obiskovalci Requiem že dobro poznamo je ponovno pokazala, da se da tudi v pop glasbo vstaviti dobro mero izzivanja, hoje po robu sprejemljivega in odraslega, »noir« seksapila, ki služi kot kontrast cenenemu »top shop« popu, ki nam ga servirajo brezimne in »brezjajčne« radijske postaje širom domovine. V slabi uri nastopa so nam Eva in njena ekipa vrhunsko podkovanih glasbenikov servirali okusno mešanico avtorske glasbe z zgoraj opisanimi atributi in zame nostalgičnih altrockovskih komadov devetdesetih (Manson, Cranberries). Zadeva nikakor ni primerna za bralce na strogi metal dieti, bolj odprtim pa svetujem prisluh stvaritve ali dveh ali morda obisk še kakega koncerta; govori se namreč, da bo bas v zasedbi prevzel Matej Sušnik (Metalsteel, Obidil, Helstar).
Drugi na meniju večera so nastopili obče metalsko znani Shutdown. Fantje, ki nas že več kot pol leta »rajcajo« z izidom plošče, so ponovno nastopili kot kvartet (kaj res ni kitarista, ki bi se upal pridružiti odlični, mladi in talentirani zasedbi z albumom pod pasom? ) in se zbrani publiki pokazali v mnogo boljši luči kot v začetku meseca na LN'L festivalu v Medvodah. Komadi, kot so Valkira, Desert, Scream Machine in baladna Dedicated To Mars so se med publiko že povsem prijeli in to smo dokazali tudi na tem koncertu, saj je imel neuničljivi Egzi ponovno močno podporo publike, ki jo je zopet igraje zmanipuliral k sodelovanju in dokazal, da gre za top frontmana mlade generacije na naši sceni. Tokrat je šel mladcem na roke tudi zvok, saj je bil v večini jasen in oster kot britev. Manko spektra se je opazil le v spodnjem delu le-tega, saj je bil ob pomanjkanju ritem kitare bas nastavljen prenizko in v svojem nizkotonskem kopanju ni nudil dovolj srednjetonske opore neverjetnim kitarskim vragolijam Domna Gorjupa – Dominjota. Ne gre pa zanikati ritmičnih odlik para Dejan – Pejo, saj tvorita eno najbolj čvrstih in usklajenih ritem skecij na tem področju daleč okoli.
Po nastopu predskupin je sledila kratka priprava odra in nato nosilci večera, Requiem. Zasedba je udarila s prvimi tremi kanoni nove plošče – odličnim introm My Little Bottle Of Arsenic in rušilno heavy metal himno Let It Hurt. Zvok je naštelan, band je v formi, publika ogreta – tole bo šlo na polno! Kot vedno so bili Requiem v Postojni sprejeti izjemno toplo in kot vedno je band top publiko nagradil s 110% odigranim koncertom in nekaj bonbončki, ki jih drugod načeloma ni deležna. Prvo tako presenečenje v setlisti je bila Ti in jaz, temačna skladba o morbidni ljubezni med odvisnikom in njegovim šusom; skladba, ki so si jo mnogi težko predstavljali brez bivšega prvega grla zasedbe, Primoža Romšaka. Sergej Škofljanec – Sergio pa se je ponovno pokazal za izjemnega vokalnega kameleona in izjemno čustveno zahtevno skladbo odpel s pravim občutkom za njeno bit.
Tempo koncerta so ponovno dvignili Križarji, kjer se je zasedbi kot pred tremi leti ponovno pridružil legendarni Krašo v vlogi župnika v osrednjem dramatičnem momentu skladbe. Kar težko bi človek verjel, da je bilo po odličnih novitetah Red Leather in Little Princess za nami že enajst komadov hard n'n'heavy perfekcije; vendar v končnem seštevku to ni pomenilo niti polovico načrtovane setliste! Sledili so novi trije šusi, acceptovsko obarvana Fallen Angels z izjemnim, festivalsko/himnično obarvanim sing-along refrenom in legendarna Gospa, kjer se je z izjemnim občutkom za melodiko izkazal predvsem glavni kitarist Matjaž Marin, ki vedno bolj dokazuje, da je glasbeno dorasel in postaja vedno bolj pomemben člen v mozaiku Requiem. Še klasična himna Heroji in sledil je baladno akustični del s klasiko Ogenj, ki je v zrak privabila celo nekaj vžigalnikov, ob tem pa si je marsikateri fan zaželel, da si se v setlisto še kdaj prikradla neponovljiva balada Ker te ni v vsej svoji epskosti, kot se je to leta 2009 zgodilo v žal pokojnem Bazenu v Kranju.
Naslednje presenečenje koncerta je bila izvedba Zbudi se v avtentični bluegrass izvedbi, ko so fantje zagrabili akustike in preselili Mihca in njegov snare boben na sredino odra, v center pozornosti. Zelo zabaven in spomina vreden trenutek, a odmora ni in po vrnitvi na standardne položaje nas Requiem popeljejo skozi Pekel in raj do začaranega Mr. Twisterja. Vse teče kot namazano, Sergejev vokal niti enkrat ne zaškriplje, ritem sekcija z Miho Nedohom in (po stažu v zasedbi najmlajšim) Martinom Rozmanom pa je lahko tako po tehniki kot po zvoku, ki ga poneseta v občinstvo, za vzor kako se stvari streže vsem nadebudnim skupinam dotične in sorodnih zvrsti. Tik pred koncem nas preseneti še en redko slišan biser – Udar nazaj z Zadnje molitve, redni del pa zaključi himna zasedbe, Stare device. Dvaindvajset skladb, narod pa nima dovolj – dovolj zgovoren podatek o moči in duhu tovrstne glasbe v Postojni in (predvsem) njeni okolici. Vse skupaj seveda navdahne zasedbo, da nam pred dokončnim slovesom z odra odžaga še poziv, naj Rock N'Roll živi in se nato poslovi z (odhodom v) Amsterdam.
Zaključek? Nepotreben. Odlična publika, pričakovana izvedba bandov in pozitivni duh, ki je vel v zraku so nas ponovno prepričali, da je notranjsko primorska meja glavno domovanje dotične zvrsti. Vse skupaj pa je rahlo kvaril le prostorski ambient; nekdanji Rock Caffe se je namreč prelevil v Ambasado Jugoslavija in imenu lokala primerna redna klientela je prostor uspela precej uničiti, poleg tega pa so vzdušje kvarili tudi gorostasi varnostniki s podaljšanimi čeli in denarnici izjemno neprijazne cene ter vsesplošno pomanjkanje velikega piva. Vendar je vse to le kaplja pelina v ogromno posodo odlične bovle, ki so nam jo ta večer servirali Requiem. Na mnoga leta!

SORODNE VSEBINE:
27. 2. 2012Requiem / Shutdown / Evil Eve / Galerija
24. 1. 2012Requiem / Evil Eve / Tomcat / Reportaže
13. 12. 2011Requiem / Shutdown / Evil Eve / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana