Queensryche / Prospect

Progresivni metal kralji osemdesetih in začetka devetdesetih so bili v zadnjih letih zelo redki gostje koncertnih odrov na stari celini. Res je, da že desetletje niso izdali albuma, ki bi si ga fani želel, oziroma bi lahko bil vsaj malo primerljiv z njihovimi predhodnimi mojstrovinami, vendar to še ne pomeni, da si jih ne bi želeli gledati v živo. Dolgoletna želja videti Queensryche v živo se mi je izpolnila nekaj dni pred graškim koncertom, v Balingenu. To ni bila le izpolnitev želja, ampak mnogo več; slišati celoten Operation Mindcrime v živo se je še teden dni nazaj zdelo kot neuresničljive sanje...
Sanje pa so se uresničile tudi petim Ljubljančanom, ki slišijo na ime Prospect, in se jim je ponudila priložnost na odru spremljati svoje velike vzornike na vseh treh datumih avstrijskega dela turneje. Prvi od teh je bil 1. julija v Grazu, dan kasneje so igrali na Dunaju, po dveh dneh premora pa še v Innsbrucku. Ob prihodu v Graz je ponovno izgledalo, da bo Orpheum ta večer slovenski, kasneje pa so le prišli tudi domačini. Zaradi neugodnega termina, treh avstrijskih terminov in verjetno tudi ne poceni karte je bil Orpheum tokrat napolnjen nekje do polovice. Prospect so začeli še pred bolj prazno dvorano, kar pa jih niti ni motilo, kot tudi ne nervoza, ker igrajo pred Queensryche. Na razpolago so imeli tri četrt ure, v kateri so zapustili zelo dober vtis s svojim nastopom in zelo pozitivnim pristopom. Večinoma so igrali nove komade, ki jih pripravljajo za svoj tretji album. Kot je bilo slišati, so v svoj progresivni metal začeli vključevati klasični 80's ameriški power metal, ali pa sem tak občutek dobil zaradi odlične Robijeve predstave, ki je pokazal, da se lahko kosa s klasičnimi ameriškimi »kričači«. Na vsakem nastopu, ki ga vidim v živo, zapustijo boljši vtis.
Set lista Prospect: Intro, Perception Of Reality, Iron, Changing, There Goes The Time, Killing, Orient Express, This Fall, Reach For The Sky, Look At My Face, Beware.
Pred nastopom v Balingenu so bili občutki glede Queensryche še nekako mešani, tukaj pa sem že bil prepričan, da bodo mojstri ponovno navdušili. Pamele Moore niso imeli več s seboj, Queen Of The Ryche in Promised Land so v celoti izpustili in tudi kmalu je bilo jasno, da za celoten Operation Mindcrime ne bo časa, vseeno pa je bil to še en nepozaben koncertni večer.Prvi del koncerta je bil mešanica pesmi novejšega datuma in starejših klasik, NM156, Screaming In Digital, Jet City Woman in Thin Line, ob katerih je temperatura v dvorani že krekpo narasla. Komadi z zadnjih treh albumov v živo zvenijo dosti bolje in bolj power kot v studiu, vseeno na srečo z njimi niso pretiravali. Kakšnega (Hit The Black) bi lahko mirne duše izpustili, pozitivno presenečenje pa sta bili verziji Right Side Of My Mind in Desert Dance.
Queensryche niso prišli v originalni postavi s Chrisom DeGarmom kot so nekateri mislili, ampak z Mikeom Stoneom, ki je že nekaj časa član njihove koncertne ekipe. Mike je zelo dobro nadomestil Chrisa, najbolj magične solaže pa so vseeno prihajale izpod prstov Michaela Wiltona. Queensryche so delovali kot izredno homogen tim s kompaktno ritem sekcijo Eddie Jacksona/Scott Rockenfield, njihov »vodja« na odru pa seveda ni nihče drug kot karizmatični »šarmer« Geoff Tate. Fantastični vokalist je še vedno v odlični formi. Poleg vokalne predstave je Geoff simpatije požel še z nečim; v javnosti je že večkrat napadal njihovega predsednika G.W. Busha, nestrinjanje z njegovo politiko pa na tej turneji izraža z našitkom Busha na hrbtu jeans jakne, nad njegovo glavo pa je visel velik napis »Liar«.
Kljub nekaterim klasikam prvi del koncerta še ni bilo tisto pravo, kar smo vsi pričakovali. Ko pa je na vrsto prišel Empire, je v dvorani zavladalo »izredno« stanje, zavore so popustile, poti nazaj ni bilo več. Silent Lucidity – pravljično, potem pa še polovica Operation Mindcrime albuma – fenomenalno. Da bi bilo po Eyes Of A Stranger konec koncerta? Ni variante, publiki bi se strgalo. Ob velikem navdušenju so dodatek začeli z uvodno skladbo Empire albuma, Best I Can, zaključili pa so z nepozabno Take Hold Of The Flame.
Kaj dodati še za konec? Po tej turneji se je vrnilo že skoraj izgubljeno upanje, da bodo Queensryche še kdaj posneli kvaliteten album. Naj eksperimentirajo v svojih stranskih projektih.
Set lista Queensryche: Tribe, Sign Of The Times, Hit The Black, NM156, Screaming In Digital, Open, Jet City Woman, Thin Line, Right Side Of My Mind, Desert Dance, Empire, Silent Lucidity, Operation Mindcrime, Speak, Needle Lies, Breaking The Silence, I Don't Believe In Love, Eyes Of A Stranger, Best I Can, Take Hold Of The Flame.