REPORTAŽE

8. 6. 2011

Primordial / While Heaven Wept / Alcest / Brezno

Štuk, Maribor / 3. 6. 2011

Kaj se zgodi, ko band kova Primordial po dvajsetih letih obstoja le najavi svoj prihod v podalpsko deželico? Med ljudstvom završi. Končno. Torej le vedo za nas. Na forumu zavlada vzhičenje, Facebook zid pa je poplavljen z YouTube linki. Nekaterim prekipi, »kaj res ne poznate nobenega drugega izvajalca?« Ali so Primordial res tako posebni? Kar naenkrat?

Mariborski Štuk okoli 19:30. Nekaj črnih postav pred objektom, a nič ne kaže, da se že karkoli dogaja. Nato še dež. Stojim v vrsti za svojo zapestnico in ko jo le prejmem, skupaj s čepki, odhitim v dvorano. Ozrem se na oder, Brezno je pravkar začelo. Hudiča, kdaj se bom naučil, da v Mariboru ni zamujanja.

Dvorana je bila v tem času le redko naseljena. Na oko, okoli trideset ljudi. Brezno sem poznal še iz stare zasedbe, zato me je zanimalo, kaj ima ponuditi nova, kar osemčlanska postava. Nova pevka ima odličen vokal in tako močan, da je popolnoma zasenčil vse ostale vokale v bandu. Tako zelo, da si moral skrajno pozorno poslušati, če si jih hotel sploh slišati. Mogoče pa je bila samo odločitev tonskega mojstra, da jim je določil podrejeno vlogo. Flavta, piščalka in violina so precej zasenčile zvok kitar, kar je znalo biti na momente precej moteče, klaviaturistki ter glavni vokalistki pa je na koncu nekoliko popustila koncentracija, kar je botrovalo v nekaj malega fušanja. Nič hudega. Čeprav je bilo med redko publiko videti precej podpornikov Brezna, le-ti ob koncu komadov niso premogli kaj več kot nemo ploskanje in naredili tišino med komadi še toliko bolj morečo. Šele med zadnjim komadom V nebo so se tu in tam zazibali kakšni boki ter kimanje glav v veselem ritmu. Brezno so mlad band, ki še nabira izkušnje. Na vprašanje, če so se izkazali za dostojno predskupino Primordial težko prikimam, saj ostajajo ujetniki svojega žanra, ki ponuja omejene možnosti izražanja in se utaplja v izpetosti komercialnega zatona le-tega.
Setlista: Glasnik, Žanjica, Dolina pogubljenih, Vojna, XI. bitka, V nebo.

Sledil je prvi tuji band, Francozi Alcest. Veliko pričakovanje publike je bilo čutiti v zraku, ko so se suhe in visoke postave zvrstile na odru. Neige in kompanija so začeli s Printemps Emeraude in minila ni niti minuta, ko me je oblila kurja polt po celem telesu in ni popustila vse do konca nastopa. Težko je opisati energijo, ki jo skozi glasbo na odru oddajajo Alcest. Ob vseh modrih lučeh nad odrom in celokupnemu meditativnemu ambientu človek dobi občutek, kot da lebdi pod oceanom. To je točno to, česar so sposobni Alcest. Odlepiti poslušalca od tal realnosti in ga ponesti v čisto nek drug, paralelni svet, ki nima z realnim nobene stične točke. Niso se ustavili, ni jih zanimal aplavz in vzklikanje, ampak so nadaljevali z Les Iris. Logično, niso prekinili energije, ki je nastala. Neige ne komunicira s publiko na konvencionalen način. Le zakaj bi? Komunikacija poteka striktno neverbalno, skozi glasbo. Nobene odvečne besede niso potrebne, le skromen hvala in sramežljiv nasmeh. Nekje med Ecailles de Lune (Part I) se je nekdo iz publike pod odrom usedel na tla. Samo še ena potrditev pozitivne vibracije, ki jo oddaja ta band in kako različno se je vsak od nas na to energijo odzval. Čisto brez težav ni šlo. Bobnarju je bas boben lezel naprej in potrebna je bila intervencija roadija, a se k sreči se to ni preveč kazalo na sami izvedbi skladb. Žal se je tudi obeh vokalov premalo slišalo, medtem ko je basist Indria deloval kot nekakšna senca (najšibkejši člen) banda. Napovedanih trideset minut nastopa se je raztegnilo v štirideset minut zaključene celote. Verjamem, da bi jih nekateri od nas hoteli poslušati veliko dlje, a v okoliščinah, v katerih se je njihov nastop zgodil, je bilo teh štirideset minut ravno prav. Čutil sem ogromno zadoščenje, ko sem odhajal na zrak.
Setlista: Printemps Emeraude, Les Iris, Ecailles de Lune (Part I), Percées de Lumiere, Souvenirs d'un Autre Monde.

V nadaljevanju koncertne reportaže ostajam rahlo v zadregi. Razlog: predskupina While Heaven Wept, ki je nastopila za Alcest. Nisem poznavalec ne žanra, ne banda. In vprašanje, ki si ga je verjetno še kdo izmed vas zastavil je, čemu While Heaven Wept na tej turneji? Gre še za ene glasbene staroste iz konca osemdesetih/začetka devetdesetih in morebiti gre tukaj iskati vzporednice s Primordial. Kaj še? Hm, vokalne linije? Lahko, da so v neki drugi dimenziji (pretanjenega noža) While Heaven Wept dejansko Primordial in obratno? Ali pa je isti le koncertni promotor? Priznam, nimam odgovorov in preostanejo mi samo še gola dejstva: odličen zvok in soliden nastop, a kaj, ko je pogled po dvorani dajal vtis, kot da gre za tonsko vajo. Vsega skupaj dobrih dvajset zvestih podpornikov/poznavalcev se ni pustilo motiti – medtem pa so nebesa jokala.

Sledila je še zadnja pavza, da so na odru pripravili vse potrebno za zvezde večera. Konec zadrege, na odru je zadonel intro in napovedoval glavni band turneje. Dvorana se je napolnila v manj kot minuti, prvo vrsto pa so zasedli člani skupine Alcest. Vedel sem, da me čaka nekaj izjemnega, v to sem bil prepričan. En za drugim so se pojavili Pól MacAmlaigh, Michael Flynn, Ciáran MacUiliam, Simon O'Laoghaire in kot zadnji frontman Alan Averill. Slednji pograbi mikrofon in nas opomni, da so oni Primordial iz Republike Irske in da noben grob ni dovolj globok. To, da je publika ponorela že ob prvem komadu je bilo skoraj neverjetno. A ob vsej energiji, ki jo oddaja Averill, se je vse skupaj zdelo spontano in pričakovano. Niti v enem trenutku nastop Primordial ni zastal ali se upehal. Adam je vseskozi spretno motiviral publiko k sodelovanju, vse je delovalo skoraj perfektno. Skoraj iz dveh razlogov. V prvi oziroma drugi vrsti, kjer sem tičal, se je slišalo veliko preveč bas kitare, a to sem mirno ignoriral. Bolj me je ob živce spravljal močno opiti obiskovalec, ki je s svojim obnašanjem motil ostale okoli sebe. V tistem trenutku sem si želel posredovanje kakšnega varnostnika, a moje želje je uslišal kar pijani možakar sam in se odstranil nekje po prvi tretjini koncerta. Končno sem se lahko mirno posvetil nadaljevanju koncerta. Komad Death Of The Gods, zaigran osmi po vrsti, je bil zadnji z njihove letošnje več kot odlične plošče Redemption At The Puritan's Hand in zdelo se je, da je koncert dosegel svoj vrh. Ampak neusahljiva moč in karizma Averilla se je samo še okrepila. Na trenutke je deloval kot besni titan, ki bi najraje skočil v množico, njegovih odrskih kretenj se ne bi branili niti pri kateri od gledaliških dram. Svoje poslanstvo do fanov Alan bije z dušo in srcem in to je začutila večina prisotnih v dvorani. Bučno so se odzvali na vsako gesto, slišalo se je aplavdiranje in videle dvignjene roke z vseh koncev Štuka. Na tem mestu me prešine. Primordial je Alan Averill. Brez njega ni obstoja Primordial. Preverite, kolikokrat sem ga omenil. Ne pomnim večje bipolarnosti v enem bandu kot je to pri njih. Alan nosi corpse paint, ostali ne. Slednji so dejansko lutke v izložbi v primerjavi z njegovo pojavnostjo. Alan se ga skozi koncert naceja z viskijem, ostali pijejo vodo itd. No, da me ne odnese preveč … Sledil je Empire Falls, ki naj bi bil zadnji načrtovani komad, a ob koncu je frontman stopil še do vseh članov in jim skoraj zaukazal, da bodo odigrali še dve klasiki. Zahvalil se je odlični publiki, spil še nekaj požirkov Jacka Danielsa in nam kot zadnjega podaril Heathen Tribes, ki ga na tej turneji Primordial še niso igrali. Na koncu še to: edina zamera, ki jo gojim do Primordial je ta, da na koncertih tako elegantno ignorirajo zame njihovo največjo mojstrovino, album Imrama iz leta 1995. V trenutkih po koncertu se mi je ta zamera zdela popolnoma brezpredmetna.
Setlista: No Grave Deep Enough, Gallows Hymn, As Rome Burns, Lain With The Wolf, Autumn's Ablaze, Bloodied Yet Unbowed, The Coffin Ships, Death Of The Gods, Empire Falls, Gods To The Godless, Heathen Tribes.

Še kar se mojega vprašanja iz prvega dela reportaže tiče. Odgovor je: da. Primordial so spoštovanja vreden band in ljudstvo se je upravičeno veselilo njihovega prvega obiska pri nas.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
31. 5. 2011Brezno predskupina Primordial / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana