Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

28. 9. 2012

Otvoritev Kadilnice Of Death: Dickless Tracy / Condemnatio Cristi / Street Creeps

Orto Bar, Ljubljana / 27. 9. 2012

In zgodilo se je! Dolgo napovedovano in težko pričakovano nadaljevanje Fabrških metal večerov je včeraj postalo meso s prvo edicijo Kadilnice Of Death. Po presenetljivo dobrem obisku metal rajanja pred kranjskim DownTownom v soboto so včeraj dolgolase postave prilezle iz vseh lukenj in dobesedno zasule vse kotičke Orto Bara. Tako smo bili priča hudi gneči na dvorišču in v koncertni dvorani, malce paradoksalno pa je bilo tekom koncerta manj ljudi v sami Kadilnici. Ob ogledu zelo prostornega odseka lokala, ki je namenjen četrtkovim nesvetim večerom so se marsikateremu obiskovalcu v glavi že odpirale slike o vseh nečednostih, ki jih bo tam počel sam oziroma jim bo priča, solidna cena (sicer, roko na srce, precej slabega domačega) piva in biljarda pa je le dodaten plus, ki vabi na obisk Kadilnice znova in znova.
Serijo koncertov v okviru metal večerov so odprli medvoški sleazerji Street Creeps. Skupina je stopila na oder s ciljem popraviti precej slab vtis s festivala Metal Mania Open Air poleti in to jim je do neke mere tudi uspelo. Pohvaliti gre predvsem napredek pri avtorskem materialu, saj so nam predstavili nekaj novih komadov, pri čemer zveni novost In My Mind zelo obetavno. Opazen napredek je bil tudi pri sami izvedbi repertoarja, čeprav so bili kiksi občasno še vedno slišni (citat Perota: »Ta band je k' žmigavc: dela – ne dela.«). A sleaze metal pač ni tehnični progressive in za izvajanje tega s pankom prežetega podžanra metala je potreben tudi nastop »z jajci«, za kar pri Street Creeps skrbita predvsem basist Štuhc in v največji meri pevec Njc. Slednji na odru tudi trezen izžareva neko pijano pankovsko energijo in ob doživetem nastopu mu človek laže oprosti tudi marsikateri vokalni mimostrel. Street Creeps se torej počasi vlečejo iz poporodnih krčev in ob veliki količini vaje se jim za prihodnost ni bati.
Za švedsko/ameriškim glamom pa je zvočnike in oder zavzel njegov daljni norveški bratranec black metal. Condemnatio Cristi so samozavestno predstavili svojo vizijo metala, ki precej odstopa od vsega, kar je vzklilo na domačih tleh. Band je šel od prvenca čez nekaj kadrovskih rošad in s trenutno ekipo resnično dobro deluje, sploh pohvalno pa je delo novega kitarista Mihe (Nature), ki je v zgolj enem tednu dodobra osvojil riffe in postal izredno natančna in nujno potrebna nezmotljiva hrbtenica banda, odsotnost katere se je v prejšnjih postavah zasedbe resnično poznala in na čase povzročala zvočni kaos. Kombinacija težkih, nekoliko deathmetalsko obarvanih riffov izjemno nizko uglašene kitare in teatralne matrice se glasbeno najbolj približa zvočnim zapisom skupine Samael, vendar gre še bolj v ekstreme tako pri brutalnosti kot pri elektronskih elementih. Razgibana ritmika in mnogo za zvrst netipičnih bobnarskih elementov je napetost obdržala skozi celoten set, fokus pa je malenkost padel med komadi, ki zaradi težav z matrico niso bili ravno uspešno povezani. Nekaj prostora za izboljšave je še v samih kitarskih aranžmajih in neizrazitih solažah, sicer pa pesmi odlikujejo zelo premišljena strukturiranost ter mnogo kontrasta med razgibanimi kiticami in spevnimi refreni.
Sledili so Dickless Tracy, brežiški brutal death metal band, ki bi moral biti že zdavnaj dodobra znan vsakemu še tako svežemu slovenskemu metalcu. Je posledično sploh treba kaj napisati o njih? O, pa še kako! Napredek skupine, ki ravno te dni praznuje petnajst let delovanja, je zares pohvale vreden, saj smo lahko tekom te dobe spremljali transformacijo gosenice v metulja, Pikačuja v Rajčuja, zajebantskega punk grinda v (še vedno na live nastopih zabaven in šaljiv) tehnično dodelan death metal. Tokrat so se nam predstavili v novi zasedbi, katere stalna člana ter hkrati gonilna sila sta že od samega začetka »braća« Cepanec. A spremembe v postavi so bile pravzaprav postranski del te predstavitve, kajti band nam je ob tej posebni priložnosti v celoti odigral novi, še neizdani album. Kar je bilo slišano včeraj v Ortu, bo nedvomno slišano še mnogokrat tako na koncertih, predvsem pa iz domačih zvočnikov številnih pravovernih death metalcev doma in po svetu.
Koncertna dvorana Orto Bara je med vsemi tremi nastopi pokala po šivih, potem pa se je dogajanje preselilo v spodnje prostore, kjer se nahaja Kadilnica Of Death. Obiskovalce je pričakal »welcome drink« v obliki piva, žejo po hmeljevih napitkih pa je dodatno krepil repertoar metal glasbe, v katerem se je našlo nekaj za vsakogar. Prostor, sicer na prvi pogled nekoliko utesnjen, je pravzaprav precej razsežen, saj je poleg dolgega šanka in kadilnice raztegnjen še na lepo število miz in stolov, pohvali pa se lahko še mizami za biljard in namizni nogomet, ki so obiskovalce zabavale praktično do konca obratovalnega časa. Napovedi dogajanja, s katerimi nas Dirty Skunks rajcajo že od pomladi, obetajo veliko, če pa vzamemo v obzir še spontane ideje, ki so iz Dihurjih glav padale tekom celega večera, bosta tako prostor kot ponudba tekom sezone doživela še številne nadgradnje in presenečenja. Vsekakor je lepo videti, da se je metal po dolgih letih znova vrnil v Orto in po odzivih sodeč si je Kadilnica Of Death že na otvoritvi zagotovila kar lepo število rednih obiskovalcev. Se vidimo!

SORODNE VSEBINE:
10. 10. 2018Shotdown ta četrtek v Ortu / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija