Osmi Putnik / Metalsteel

Tolmin je v zadnjih letih postal znano zbirališče ljubiteljev trše glasbe. Glavno zaslugo za to ima seveda festival Metal Camp, kljub temu pa ne smemo pozabiti tudi na manjše dogodke, ki se odvijajo v tem koncu Slovenije. Po nabito polnem koncertu Pomaranče in Metalsteel na dan norcev, prvega aprila, so se slednji vrnili na kraj zločina, v klub Mink. Tokrat kot predskupina hrvaških hard & heavy veteranov Osmi Putnik.
Kot je to že v navadi na JZ delu Slovenije, se je koncert začel malo čez enajsto uro. Kljub temu je bila dvorana na začetku še precej prazna, a se je iz komada v komad polnila. Metalsteel, tokrat ponovno v petčlanski izvedbi (standardna zasedba in dežurni klaviaturist), so ponovno dokazali, da sodijo na vrh slovenske heavy metal scene in da so korak pred konkurenco. Uigranost, z energijo nabit, aktiven nastop in nenehna interakcija s publiko so njihovi glavni aduti. Večji del njihovega koncerta je predstavljal material z zadnjega albuma, vmes pa smo lahko slišali klasike mojstrov kot so Judas Priest, Iron Maiden, Skid Row in Requiem. Treba je pohvaliti tudi dober zvok, ki ni samoumeven pri taki obliki prostora, kot jo ima klub Mink. Sobota se je prevesila v nedeljo, Metalsteel pa so v debeli uri odigrali: Noč Strasti, Thermopilay, Trapped In The Nightmare, The Curse Of Love, Črni raj, Darkrca, Conquerors, Living After Midnight, Novi svet, Eye Of The Piramid, Sweet Sorrow, Svoboda, Be Quick Or Be Dead, The Lonely Man's Revenge, Running Free, Usoda sveta, Sadist, I Wanna Rock, Stare device, Kill The King, Youth Gone Wild in za konec še himno Heavy Metal Is Our Religion.
Splitska skupina Osmi Putnik je v Sloveniji slabše poznana kot na primer Divlje Jagode, vseeno pa »mladeniči« niso popolni neznanci. Skupina ima konec koncev za sabo dobrih dvajset let in izdane štiri albume. Ob prihodu peterice na oder smo doživeli prvo presenečenje – drugega basista. Na odru je namesto Dada stal Ivan Dabro (drugače basist banda Stimulans). Presenečenje pa ni bila izredno dolga set lista, ki je štela preko petindvajset komadov. Band se je očitno odločil, da bo prvi nastop v Slovenji publiki ostal v spominu. Začelo se je udarno, s tremi komadi s prvenca, šele četrti komad je bil z lanskega albuma Živ i ponosan. Tako kot pri Metalsteel je bila tudi tu prisotna interakcija s publiko, ki je pela skoraj vse komade. Presenetljivo! Pričakoval sem slabši odziv in po pravici povedano tudi obisk, pa se je vseeno nabralo preko 150 ljudi. Z miksom starih in novih komadov je bil nastop dovolj razgiban in je obsegal vse dele njihovega ustvarjanja, od mirnih balad a la Krive staze sam gazio pa do edine priredbe, ki jo band igra (že dvajset let) – Da mi je biti morski pas. Za drugo presenečenje večera sva poskrbela Aleks, organizator koncerta in jaz, ko sva Deanu na vokalih »pomagala« pri dveh komadih. Bandu, ki je to pričakoval in nama se je to zdelo blazno zabavno, vprašanje pa je, kako so to prenesla ušesa pod odrom . Po slabih dveh ducatih komadov je band zapustil oder, seveda pa brez obveznega dodatka tudi tokrat ni šlo. Nastop se je seveda končal s komadom Glasno glasnije! Koncerta je bilo morda konec, noč pa se je po prestavitvi ure še pomladila in trajala...
Set lista: Lutko moja, Bolja vremena, Otmi me od sna, Vatra i led, Ne ljubi me, Šta bi radila da nema radija, Šta je tebi, Žigolo, Znak, Kriva, Kasno je za sve, Riječi, Ulična molitva, Krive staze sam gazio, Srce od kamena, Jovana, Kraj moje nevolje, Da mi je biti morski pas, Mješano meso, Mi smo majstori, Ti i ja, Riječ je za kraj, Dajem što tražiš, Čopor ide u raj, Živ i ponosan, Glasno glasnije.