Obidil / Forgotten Eden

Slab teden po grind masakru so v Ortu prišli na račun tudi tisti, ki imajo raje malo bolj umirjeno glasbo. Večer so odprli Forgotten Eden, ki smo jih imeli priložnost videti le par dni prej v Kranju kot predskupino Metalsteel. Kdor je videl oba koncerta ve, da sta bila kot dan in noč. Peterica je očitno kranjski koncert imela le za vajo za koncert v Ljubljani, kot kaže pa se veliko bolje počutijo v manjših, a nabito polnih prostorih. Ta nastop je posekal kranjskega po celi črti. Boljša je bila izvedba, band je bil bolj živahen na odru, več je bilo komunikacije s publiko. Kot smo z njihovih koncertov navajeni, je set lista vsebovala približno polovico komadov s prvenca (Right Now, It's My Love, Final...), drugo polovico pa so predstavljale priredbe skupin Europe, Whitesnake, Van Halen, itd. Seveda pa ni smel manjkati Teodor Vojščak, ki postaja zaščitni znak skupine.
Obidil so bili po izidu prvenca leta 2003 redni gostje koncertnih odrov po celi Sloveniji, po menjavi članov zasedbe in pripravi novega albuma pa jih od sredine leta 2005 ni bilo videti. Zato je bilo pričakovanje novega materiala in ponovnega koncertiranja veliko. Žal pa je bilo veliko tudi razočaranje. Iz dobrega power metal banda so se Obidil prelevili v nekakšno mešanico progresivnega rocka s pretiranim kompliciranjem in povprečnega heavy metala. Vsaj tak občutek daje nov material ob prvem poslušanju v živo. Škoda, z dodatkom druge kitare namesto klaviatur bi lahko še malo pridobili na udarnosti, pa niso. Piko na i je predstavljalo še par kiksov, ki so bili dokaj očitni kljub prvem poslušanju novih komadov. Vse to je „pripomoglo“, da se je občinstvo umirilo in precej razredčilo. Najsvetlejša točka nastopa je bila Warlock priredba All We Are, kjer so Obidil le pokazali, kaj znajo in se pokazali v pravi luči.
Res je, da bomo lahko nov material dodobra osvojili šele po izidu novega albuma, a od Obidilov se glede na pokazano v preteklosti lahko opravičeno pričakuje več. Tako na albumu kot v živo.