REPORTAŽE

3. 7. 2014

Nummirock Metal Festival 2014

Jezero Kauhajoki Nummi, Finska / 19.–21. 6. 2014

Nummirock je majhen glasbeni festival, na katerem lahko vidimo metal bande iz Finske kot tudi velika svetovna imena. Festival je prvič potekal leta 1987 s pretežno domačimi bandi, vendar so bili mednarodni izvajalci vključeni v line-up že od začetka tradicije. Nahaja se dobesedno sredi ničesar v majhnem mestu Kauhajoki – na zahodu Finske. Kauhajoki ima le malo več kot 14.000 prebivalcev in je približno 60 km oddaljen od Seinäjoki, kjer poteka eden najbolj priljubljenih finskih festivalov – Provinssirock. Na prizorišču so trije odri: zeleni glavni oder, Infernal-Lava in Koff Live.

Lani je Nummirock praznoval 25. obletnico in kljub temu, da je v zadnjih letih obiskovalcev manj, še vedno velja za odličen način, kako preživeti praznične kresne noči na Finskem.

Letos smo imeli zelo dober line up in za nekatere obiskovalce se je festival začel že deset dni prej. Dva Finca sta se odločila, da se bosta festivala udeležila s kolesom, tako da sta prekolesarila kar 74 km.
V četrtek 19. 6. je bil nekakšen ogrevalni večer, tako da je bil dejaven le oder Koff Live, kjer smo si ogledali Kaunis Kuolematon, Speedtrap, Profane Omen ter Deals Death.
Presenetili so me Kaunis Kuolemanton, igrajo nekakšen melanholičen metal s finskimi besedili in so vredni ogleda. Naslednji so nastopili Speedtrap, ki igrajo heavy rock. Band sem na žalost izpustila, odzivi obiskovalcev na njihov nastop pa so bili zelo pozitivni. Osebno so me najbolj navdušili Finci Profane Omen. Fantje imajo na odru neverjetno energijo. Band je vsekakor boljši v živo kot na CD- ju. Deals Death, band iz Švedske, igrajo melodični death metal, vendar so me nekako izgubili že pri prvem komadu, tako da sem prizorišče kmalu po opravljenih fotografskih dolžnosti zapustila ter se odpravila na lov za tušem. Kar se tiče sanitarij na samem prizorišču, je Metaldays top. Tukaj se, ker je jezero 100 m stran, ne obremenjujejo z dejstvom, da ima celoten festival samo štiri tuše.

V petek 20. 6. je bil festival že v polnem zagonu, vrsta pred blagajno in postavljanje osebnih savn. Savn? Ja, vsak, ki je imel preveč časa ali denarja, je s sabo pripeljal ali pa na prizorišču postavil savno. Nekateri so si celo postavili bivalne hišice za otroke, na prizorišče pa so se pripeljali tudi trije avtobusi, ki so vsebovali notranjo ali zunanjo savno. Nummirock je poseben festival, obisk priporočam vsakomur. Gozd, prijazni ljudje, jezero, savne, pogovori ob tabornem ognju in občutek, da si del ene velike družine. Če ste bolj adrenalinske narave, pa imate sredi festivala na voljo tudi bungee jumping. Letos nam je vreme ponagajalo in temperature tudi, vendar je bilo vzdušje kljub temu fenomenalno. Prizorišče ima dva kampa in naj bi sprejelo okoli 15.000 obiskovalcev, podobno število kot naš Metaldays, vendar je Nummirock proti Metaldays glede velikosti prostora in odra precej manjši. Posebnost festivala je tudi enoten prostor V.I.P. Ta je skupen vsem, ki imajo prepustnico V.I.P - bandom in novinarjem - kar pomeni, da lahko spoznaš vse bande in se pogovarjaš z vsemi. To sem pridno izkoristila, pridobila nekaj kontaktov ter naredila tri intervjuje, ki jih boste lahko prebrali kmalu.
V petek so bili na glavnem odru Medeia, Mokoma, Stam1na, Behemoth, na odru Inferno-Lava Kuolemanlaakso, Wolfheart, Chrome Division, The Black Dahlia Murder ter na Koff Live Unborn Generation, Assemble the Chariots, Mörbid Vomit, Fear of Domination, Sacrilegious Impalement. Ker so se telefonske linije odločile, da ne bodo delovale, sem večino dneva preživela v backstageu Chrome Divisiona in potrpežljivo čakala, da opravimo intervju. Fantje so izredno prijazni in Shagrath je pravo nasprotje ostalih članov skupine; medtem ko so ostali glasni, je on izredno tih gospod. Prosila sem za avtogram ter pripomnila, da mi je osebno Crome Division bolj pri srcu kot Dimmu Borgir, in na pripombo mi je poklonil le nasmešek. Poseben band tega večera je bil Wolfheart, vokalist Tuomas Saukkonen je neverjeten. Poleg nastopa na odru je bil na Nummirocku tudi stage manager. Iz drugega dneva festivala bi predvsem izpostavila nastope bandov Stam1na, Chrome Divison, Wolfheart in seveda Behemoth. Pri zadnjih je bilo videti, občutiti in slišati, da so »top of the chart«, poleg zvoka in stila so na odru poskrbeli tudi za perfekten light show.

Sobota 21. 6. – zadnji dan, vreme nas je že kar malo utrudilo, temperature še nikoli v tem času niso bile tako nizke in spati v avtu tudi ni bila ena mojih najboljših idej. Po dveh neprespanih nočeh smo dočakali zadnji dan in vrhunec večera – W.A.S.P. V kampu sem spoznala gospoda, ki je njihov fan št.1. V upanju, da bi spoznal vokalista Blackieja, je naredil njegov portret, vendar na žalost Blackie ni zapustil svojega avtobusa za nikogar. Proti koncu večera sem spoznala fante iz skupine Assemble the Chariots, ki so nastopili prejšnji večer. Bili so kar malo užaljeni, da sem njihov nastop izpustila in da nad Suicide Silence nisem tako navdušena kot oni. Zato me je seveda bilo treba prepričati v nasprotno – spoznala sem fante iz banda Suicide Silence. Čeprav me na odru niso najbolj prepričali, me je pozitivno presenetil njihov vokalist Eddie, saj ne pije alkohola. Njihov manager je vztrajal, da naredimo intervju. Ker sem bila že čisto izčrpana, smo se dogovorili, da opravimo intervju v Sloveniji, saj načrtujejo proti koncu leta evropsko turnejo.

Bandi, ki bi jih izpostavila, so definitivno v prvi vrsti thrash metalci Stone. Fantje od leta 1992 niso posneli nobenega albuma več, vendar so na finskem še vedno legende in to z razlogom. Poisonblack: veliko ljudi še vedno trdi, da je Ville Laihiala naredil veliko napako, ko je zaključil poglavje s Sentenced in se 100-odstotno posvetil Poisonblack, a sam trdi drugače. Band smo si lahko v Sloveniji prvič in zadnjič ogledali v Gali Hali leta 2008. Takrat so me razočarali, tokrat pa so popravili vtis in upam, da bo še naprej tako. Turmion Kätilöt, band, ki se marsikomu zdi smešen, privabi veliko množico ljudi, igrajo industrijski metal in večina pesmi, če ne drugega, je zelo catchy. Izpostaviti moram tudi mlad band Santa Cruz, za njih lahko rečem samo, kot si pravijo sami: »Pure Fucking Adrenaline«.

Nastopajoči: glavni oder – Ismo Leikola Band, Suicide Silence, W.A.S.P., Stone
Inferno-Lava: Tuoni, Poisonblack, Turmion Kätilöt, Turisas
Koff Live: Blind Channel, Countless Goodbyes, Santa Cruz, Whispered

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
10. 7. 2015Nummirock 2015, 3. dan / Galerija
31. 7. 2015Metaldays 2015, 5. dan / Reportaže
10. 7. 2015Nummirock 2015 / Reportaže
6. 9. 2001Wacken Open Air 2001 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
10. 9. 2019
Soen / Wheel / The Price
Reportaža
5. 9. 2019
Kaltenbach Open Air 2019, 3. dan
Reportaža
3. 9. 2019
Kaltenbach Open Air 2019, 2. dan
Reportaža
2. 9. 2019
Kaltenbach Open Air 2019, 1. dan
Reportaža
29. 8. 2019
Črna Šagra: Dekadent / Grob / Chains
Reportaža
23. 8. 2019
Metallica / Ghost / Bokassa
Reportaža
9. 8. 2019
MetalDays 2019, 5. dan
Reportaža
8. 8. 2019
MetalDays 2019, 4. dan
KONCERTI & FESTIVALI
16. 9. 2019
Putrid Pile, Vulvathrone, Anime Torment
MIKK klub, Murska Sobota
16. 9. 2019
Malthusian, Suffering Hour
Mladinski center Postojna
17. 9. 2019
KŠ X: Deafheaven, Touché Amoré, Portrayal of Guilt
Kino Šiška, Ljubljana
17. 9. 2019
Mgła, Martwa Aura, Dagorath
Orto Bar, Ljubljana
17. 9. 2019
Lvmen, Seul Ocean
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
18. 9. 2019
KŠ X: The Curse of Valburga (ljubljanska premiera)
Kino Šiška, Ljubljana