Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

28. 4. 2011

Noctiferia / Nature / Condemnatio Cristi

Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka / 23. 4. 2011
Avtor: Matjaž Žvan

Proti koncu nenavadno sončnega in toplega aprila se je v Škofji Loki zgodil nov, od tradicionalnih, popularnih in navadno tudi dobro obiskanih koncertov kluba Rdeča ostriga, namenjenih metalski sodrgi. Premierno sta se nam predstavili skupini Condemnatio Cristi in Nature, poleg njih pa še veterani slovenske scene, Noctiferia. Na kraj dogodka sem prispel pregovorno zgodaj, tako da sem lahko spremljal tonsko vajo druge zasedbe. Potekala je na zunanjem odru, kar je predstavljalo manjše tveganje, saj se je vreme ravno na ta dan odločilo, da se bo pričelo obnašati mesecu primerno. K sreči so plohe, ki so bile konstanta po vsej Gorenjski, do večera že ponehale. Drugo tveganje je predstavljal zvok, obetajoč potencialno katastrofo, po vaji sodeč. Čakanje je nato minevalo ob pijači in klepetu s poznanimi obrazi. V črno odetih ljubiteljev težjih zvokov pa je bilo iz minute v minuto več in če ne zaradi drugega se je odločitev, da dogodek poteka pod nebom izkazala za pravilno zato, ker bi sicer več kot polovica občinstva morala ostati pred vrati.
Z dokajšnjo zamudo so nastopili melodični black metalci Condemnatio Cristi, ki so se izkazali za še enega od mnogih bandov, pri katerih bobne mlati Robert Kovačič. Drugi »uvoženi« član je bil kitarist, sicer pripadnik zasedbe Morana. Pevec je gotovo doživel svoj krst, saj je deloval še precej »tremozno« in dokaj leseno, med nagovori pa je bilo kar nekaj daljših pavz. Motila sta predvsem natrigirana bas bobna, ki sta ob večjih hitrostih zvenela že povsem umetno, ob srednjem in počasnejšem tempu pa sta bila vseeno lepo razločna, tako kot tomi in snare. Faktor slušne tečnosti 1, Lars Ulrich, torej niti slučajno še ni bil dosežen in je ostal nekje na četrtini. Kljub temu so bili bobni na splošno ves večer kar preglasni in zlasti pri prvi skupini so se ostali inštrumenti kar malo izgubljali. Glasbeno so spočetka delovali zelo obetavno. Kolikšno vlogo igra pri njih sintesajzer je težko reči, ta večer je bil potisnjen precej v ozadje. Kitarista sta tu pa tam postregla tudi s kakšno solažo, a proti koncu je vse skupaj vseeno pričelo postajati monotono, morda tudi zaradi precej dolge set liste. Omeniti velja tudi precej dodelan blackmetalski imidž, ki je vseboval večino tega, kar predstavlja stereotip te podobe. Njihov nastop je publika večinoma spremljala s klopi nad prizoriščem, pred odrom se je pozibavalo le nekaj najbolj zagrizenih podpornikov.
Nature je prav tako nova zasedba, vendar so vsi njeni člani že nabirali izkušnje v drugih skupinah, kar se je več kot poznalo. Še preden so sploh pričeli, se je prostor že napolnil in očitno je marsikdo prišel prav zaradi njih. Čeprav je tudi njim zvok sprva zelo nagajal, se je kmalu dvignil na zadovoljivo raven. Ker delujejo kot kvartet, so malo več prostora s pridom izkoristili in poleg slemanja menjali tudi pozicije. Nagovori in spodbujanje občinstva so bili veliko bolj spontani in pristni, frontman (katerega vokal in igranje spominja na zgodnje obdobje, ko je bil death metal še nekaj povsem novega in progresivnega) pa je svoje mesto prepustil tudi drugemu kitaristu in basistu, ki sta vsak odpela po eno priredbo. Koliko sta se vklopila v podobo nastopa je stvar posameznika, meni je sprememba vsekakor sedla. Veliko časa, ki ga je band porabil za vaje, preden se je prvič pojavil, se je več kot obrestovalo, želja po igranju, samozavest in uigranost so bili očitni. Žal jim je zmanjkalo časa za še kak komad in so tako napram prvi skupini delovali nekoliko (pre)kratko.
Sledili so headlinerji, ki tudi danes še vedno predstavljajo konstanto in enega od stebrov slovenske scene, še iz časov, ki metalu pri nas resnično niso bili naklonjeni. Giannijeve tolkalne vložke sem spočetka jemal bolj kot ne za nekakšno šminkerstvo, vendar vedno bolj postajajo del podobe banda in v soboto sem prvič resnično začutil, da bi jim brez tega manjkalo nekaj bistvenega. Svoj nastop so peljali po kronološki premici od albuma Per Aspera naprej, kar je bilo super, saj je mnogo fanov lačnih njihovih zgodnejših stvaritev. Spet jim je nagajalo ozvočenje in matrice se kasneje pri novejših komadih praktično ni slišalo, vendar band kljub temu ni izpadel slabo. Publika se je sicer dokaj zmanjšala, verjetno je bil temu bolj kot pozna ura kriv jutranji mraz, ki je počasi pričel pritiskati. Tako tudi sam nisem zdržal do konca in verjetno spet zamudil Fond Of Lies.
Edina hiba je bil torej zvok, se je pa nekaj ljudi pritoževalo tudi nad varnostniki, ki so nujno zlo in grožnja s poostrenimi policijskimi kontrolami, zaradi katerih se je cesta proti Kranju ob upoštevanju omejitev vlekla bolj kot ponedeljek. Dan pred cerkvenim je torej imela uspešen praznik tudi opozicija.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
17. 10. 2022Noctiferia / Armaroth / Siderean / Galerija
24. 8. 2012Metalcamp 2012 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija