Negligent Sorrow Tour

Vsaka lepa stvar se enkrat konča in tako je v KUD France Prešeren v soboto, 27. maja svoj veseli konec storila tudi vseslovenska Negligent Sorrow turneja. Tokrat so glavnim akterjem pomagali mladi thrasherji Crossbreed.
»Mladinci« koncerta so se odrezali izvrstno in v obraz smo dobili besno dozo nemško-ameriškega thrasha s ščepcem death metala. Superiorno obvladovanje instrumentov in fenomenalna izbira priredb (Destruction – Curse The Gods in Artillery) pa nista uspela prikriti vnebovpijoče krivice – ta band potrebuje vokal! Vse komade smo namreč slišali le v instrumentalni izvedbi, kvaliteten vokal pa bi užitke ob vrtenju glave vsekakor izdatno povečal. Utrgani visok vokal, javi se! Ostali del banda pa dobi le oceno »thumbs up«.
Po Crossbreed so na vrsto prišli za moj (Jaka) okus trenutno najboljši slovenski (sami bi bili verjetno bolj zadovoljni z oznako ameriški Bay Area) thrasherji, Negligence. Odkar je mesto vokalista prevzel Alex delujejo kot prerojeni in tudi tokrat je bilo tako. Od njihovega zadnjega nastopa, na katerem sem jih ujel, so bili še bolj uigrani (če je to sploh še bilo mogoče), prav tako pa sta se še dodatno izboljšala odrski nastop in sama energija. Na kitarah sta nas s svojimi hitrimi, melodičnimi solažami, dvoglasji in predobrimi riffi kot ponavadi zabavala Jan in Dyz, ritem sekcija (Žiga in Mitja) je bila spet odlična (lep dokaz vsem nejevernežem, da obstajajo thrash bandi, ki poznajo več kot dva ritma), poglavje zase pa je bil Alex, ki se je v nekaj letih razvil v res odličnega frontmana, da njegove vokalne izvedbe (pri kateri sta mu občasno na pomoč priskočila tudi oba kitarista) sploh ne omenjam. Set lista je lepo predstavila prihajajočo ploščo, vključno z vsemi komadi s prvega demo posnetka, plus seveda z zdaj že legendarno Bay Areno, hitrim headbangerjem Shark Attack in nalezljivim No Brain, No Pain. Mogoče sem pričakoval le malce več ljudi, glede na velik obisk v podobnem obdobju lansko leto, res pa je, da je Negligent Sorrow turneja zajela pač skoraj celo Slovenijo, tako da tokrat v Ljubljano ni bilo potrebno priti fanom od vsepovsod. V velikem pričakovanju na prvo Negligence ploščo lahko rečem samo: »Let it last!«
Ko se v KUD-u pojavijo drakkarji, z odra pa izginejo bele superge, je možnost le ena… prihaja »sladka žalost«. Sweet sorrow so tokrat prikazali nekaj starih (energičen in uigran nastop), nekaj novih (povečano število prelestnih topless teles na odru) kvalitet, poslanstvo pa ostaja enako – melodic death. Bufo se še vedno dere kot Rode na sodni dan, Us še vedno brezhibno obvladuje (pre)veliko število strun na svojem bassu in Rope se še vedno brutalno izživlja nad nič hudega slutečimi kosi lesa, prevlečenimi z različnimi opnami. Med vrhunce koncerta se definitivno uvršča priredba Eye Of The Tiger (Survivor), med katerim so se skupini na odru pridružili še člani Negligence in izbranci iz publike, vokale pa so prevzeli navdušeni gledalci. Deležni smo bili tudi prisrčnega »hepi brzdej to ju«, namenjenega kitaristu Perotu, ki je dan po koncertu praznoval rojstni dan.
Turneja se je torej zaključila na najlepši možen način, s super koncertom na super lokaciji. Morda je malce primanjkovalo publike, to pa lahko pripišemo tudi preobilju koncertov na isti dan. Na koncu pa si laho zaželimo še mnogo podobnih turnej!