REPORTAŽE

3. 8. 2018

Metaldays 2018, 3. dan

Tolmin / 25. 7. 2018

Tretji dan bivanja v tem raju sem začel na glavnem odru v senci balkona, saj me v tej vročini zares ni vleklo prav v prvo vrsto. Na sporedu so bili 1000 Mods, ki so s svojim groovy zvokom privabili vse zadetkarje na kampu. Stoner rockerji iz Grčije so bili prijetna sprememba scene in odlična izbira začetka svojega dneva. Kljub »jutranji« uri in peklenskemu ozračju so privabili lepo število ljudi, ki so se zibali v njihovih ritmih. Zelo dejaven z gibanjem je bil tudi njihov pevec, ki se je lepo prepuščal mastnim bas linijam in super kontroliranjem efektov kitarista, ki je prikazal izjemno mero občutka. Poleg odličnih gibov pa je frontman prikazal tudi zelo všečne vokale, za katere bi si želel, da bi se še v večji meri pojavili med samim koncertom. A vseeno, čestitke fantom za super koncert, ki je pritegnil moje zanimanje in lepo presenetil. (Marko)

Po njihovem nastopu sem si tudi sam zaželel dnevno dozo C-vitamina in se odpravil na neusmiljeno kuho k tretjemu odru. Zadišal mi je namreč meni tako ljubi melodični death metal. Serviran je bil preko skupine Crown The Fallen. Gre za še zelo mlad band (2015), ki se pa že lahko pohvali s svojo izdajo, The Passing Of Greed. Delček nje so nam predstavili na zelo zabaven način. S smešno igro »Who's your daddy«, s katero se lahko popestri tudi dejavnosti v spalnici, so izbrali nekaj srečnežev pod odrom, ki so tudi prejeli ta CD-plošček. Na žalost nisem bil med njimi, a si jih bom definitivno še kdaj zavrtel prek drugih virov. Izpostavil bi še super ujemanje med kitaristom in klaviaturistom, ki je na trenutke spominjalo na Petruccija in Jordana iz Dream Theater. (Marko)

Sreda se je zame tokrat začela na drugem odru, z zasedbo Gruesome. Death tribute band, pod vodstvom Matta Harveyja, za katerega mnogi žal ne vedo, da obstaja. Vsi poznamo DTA Tour – Matt je sodeloval na nekaj turnejah kot vokalist. Potem pa so nastali Gruesome. Več o bandu in njihovem poslanstvu si boste lahko prebrali v intervjuju, ki sem ga po koncertu naredila z Mattom. Kakor koli, Gruesome niso tipični tribute band. Zasedba za vsak svoj izdani album dobesedno prežveči eno izmed izdaj Death in jo preuredi, nadaljuje oz. napiše po svoje. Kakor vam je ljubše. Z albumom Twisted Prayers so se posvetili izdaji Spiritual Healing, in v Tolminu smo tako lahko slišali Death oz. Gruesome v tisti surovi, prvinski death metal obliki. Glede na to, da so tribute band, so nam za zaključek odigrali tudi eno priredbo, če se ne motim, je bila to Pull The Plug (album Leprosy). Vsi, ki radi poslušate Death, vam res priporočam, da si vzamete čas in dovolite Gruesome, da vas popeljejo v čase surovega, grdega death metala. (Tina)

Po njihovem koncertu sem si na hitro ogledala še zaključek koncerta zasedbe Loudness, o katerih pa bo kaj več povedal član ekipe, ki jih bolje pozna. (Tina)

Sedaj pa vzemimo globok vdih in upajmo, da se ne ponovi fiasko iz Trsta. Takrat me je namreč Tremonti zelo razočaral s svojim zvokom, tako da sem sedaj pred njegovim koncertom trepetal tudi iz strahu in ne le od navdušenja, da ga bom ponovno slišal. In rezultat? YEEEESSS!!! Zadoščenje za Trst! Tokrat se je predstavil v vsem sijaju in z veseljem poročam o vsaki sekundi. Tokrat je štimalo vse, od zvoka, ki je bil v nulo, do samega vzdušja. To je opazila tudi skupina, ki se je pridno razživela in s svojo energijo poskrbela, da se je čez cel nastop odvijalo enosmerno krožišče. Vidno zadovoljen Tremonti je zato z veseljem še nekoliko podaljšal set listo, na kateri so bili poleg večine njegovih hitov predvsem pesmi iz še frišnega albuma A Dying Machine, ki je izšel junija. Brez nekaj težav tudi tokrat ni šlo, saj mu jo je zagodila ena izmed kitar. A ob takem arsenalu instrumentov se je problem zelo hitro odpravil, in to celo brez prekinitve. Dokazal se je z odličnim vokalom, ki ga je razvil že v bolj znanem projektu z Mylsom Kennedyjem. O njegovem obvladovanju kitare pa sploh ne gre izgubljati besed, pač pa le to, da je znova pokazal, zakaj velja za enega najboljših modernih kitaristov. Osebno mi je tudi zelo ustrezala njihova dokaj zgodnja ura nastopa, saj sem tako lahko zlahka prišel v prvo vrsto uživat, par metrov za sabo pa imel pravo norijo, kateri sem se nekajkrat pridružil brez strahu, da bi bil ob kakšen ud. Za češnjo na vrhu pa mi je še uspelo ujeti njegovo trzalico. Definitivno vrhunec dneva, po katerem bi se prilegla ena cigareta, tako kot po dobrem seksu. Sedaj pa na meet and greet, da mu sežem v tiste božje roke. (Marko)


Tremonti nas je zelo ravnodušne pustil pred tednom dni kot predvozač Iron Maiden, zato se to rundo nisem niti trudil z obiskom koncerta. Res je, da so Alter Bridge ena najboljših novodobnih hard rock zasedb na sceni, a Tremontijev metalski poizkus izzveni kot nenavdahnjeni klon novodobne Metallice, kar po mojem ne koristi nikomur. Rage pa so druga pesem. (Šujo)


Ne spomnim se, da bi Rage kdaj gledal v Sloveniji, tako da je bil to še eden izmed bandov s kljukico pri »ogled obvezen«. Nemške legende so v vročini nastopile pred maloštevilnim občinstvom in nam postregle razgibano set listo, ki je vsebovala tako stare hite kot tudi novejši material. Soliden koncert je še prekmalu prišel do točke, ko smo vsi prisotni pomagali peti Higher Than the Sky, kar je pri Rage znak, da se koncert zaključuje. Rage so (vsaj) mene pustili lačnega za še več heavy metala, ki je na vrsto prišel v obliki naslednjih nastopajočih. (Aljaž)


Po vseh peripetijah okoli lanskega nastopa, ki se je nato odvil na drugem odru, so se japonske heavy metal kamikaze Loudness letos spet predstavile na metaldays, to rundo na velikem odru. In spet smo dobili super dozo heavy metala, čeprav manjšo kot lani. Loudness še vedno veljajo za kult, ampak pod odrom se je zbralo lepo število poslušalcev, ki so dobili vse hite zasedbe, že kot drugega (enako kot lani) verjetno najbolj znano Crazy Nights. Frontman Minoru je večkrat poudaril, da jim je precej vroče, saj je sonce dejansko nabijalo direktno na oder, in morda se prav tu skriva razlog za krajši nastop, saj je skupina na oder prišla z nekajminutno zamudo, prav tako pa so ga tudi hitreje zapustili. Solidno, ampak lani je bila stvar boljša. (Šujo)


Igorrr. Glasba, ki je glasba, in glasba, ki to sploh ni. Francoski projekt gospoda Gautiera Serre, ki v svojo glasbo vpeljuje vse. Metal, baročno klasično glasbo, jazz, hip hop, core, industrial oz. bolje rečeno zmeša vse tisto, kar sploh ne gre skupaj. Ampak gre. Po nekem čudnem čudežu gre. Morda ste še vedno nekateri od začudenja rekli »f*** this s***« in odšli, drugi pa ste verjetno začudeno prisluhnili temu čudu. Igorrr stoji za mešalko, na odru pa mu delajo družbo še bobnar, vokalist (growl) in vokalistka (opera oz. clean). Sama glasba je dejansko tako drugačna, da koncerta ne gre opisati drugače kot show. Edini nagovor, ki smo ga dobili, sta bila pozdrav in zaključna zahvala vokalistke, ki je celoten koncert popestrila s plesom. Sicer pa je to show, ki ga morate videti, da bi ga razumeli. (Tina)


Po Igorrr so oder zavzeli Soulfly. In saj veste, kdor visoko leta, nizko pade. Žal so tokrat nizko padli tudi Soulfly. V prvi vrsti sem bila precej razočarana nad bobnarjem, ki je kar nekajkrat letel mimo. Po drugi strani pa je Max nekajkrat precej mladostno opletal in skakal po odru. Njegov vokal pa je žal precej, precej slab. Morda je čas, da njegovo delo nadaljuje kateri od njegovih družinskih članov – na oder se nam je prišel predstavit njegov vnuk in nas tudi lepo pozdravil. To ni bil prvi koncert zasedbe, ki sem ga videla, je bil pa žal med slabšimi. (Tina)


Tudi sam moram priznati, da me tokrat Soulfly niso navdušili. Edino, kar me je držalo prvo polovico koncerta pod njihovim okriljem, so bili izjemni rifi, ob katerih mi je bilo tako žal, da ni bil celoten koncert vsaj solidno izpeljan. Zato sem se sprehodil še do drugega odra, kjer me je kot morska sirena privabil vokal, ki je izviral iz tiste smeri. Sinistro se je izkazal kot odličen proizvajalec atmosfere, ki te kot svila objame in ne izpusti. Pevka Patricija izjemno obvlada svoje glasilke, ob kateri deluje, da je ona tisti glavni steber in jo ostali le dopolnjujejo. Na koncu mi je bilo še žal, da nisem že prej zamenjal lokacije. (Marko)


Za razliko od Soulfly pa so absolutno razturali že skoraj domačini, Kataklysm. Izzvali so vse. Moshpit, wall of death in tudi verjetno največje crowd-surfanje letošnjega leta. Vedno karizmatični Maurizio je dal varnostnikom kar nekaj dela in jih pred tem na to tudi prijazno opozoril. Si je pa skoraj vsak izmed njih vzel nekaj sekund časa in dogajanje v zraku tudi posnel. Edinstveno. Energija na koncertu je bila res na vrhuncu, prekašali so jo verjetno le Judas Priest v četrtek. Zaradi tako odlične energije se je Maurizio odločil, da z nami deli veselo novico, in na oder pripeljal ženo Suzie, ki nam je pokazala nosečniški trebušček. Čestitke! Da se vrnem k odličnemu koncertu – prav vse je bilo izpeljano, kot je treba, zvok, odziv ljudi, komunikacija s publiko in izbrana setlista, med katero so bile tudi večne klasike As I Slither, In Shadows & Dust ter Outsider. (Tina)


Po odličnih Kataklysm sem zavila še do drugega odra, kjer so dan znova zaključevali black metalci, avstrijski Belphegor. Po namigovanjih, da bomo na odru videli takšno ali drugačno žrtvovanje koze, so imeli Avstrijci »zgolj« dve odrti živali, na koncertu pa žal nisem zdržala več kot 2 komada. Vokal je bil absolutno pretih in vse skupaj je bil en velik zmazek. Žal. Morda še vedno polna ekstaze od Kataklysm ali pa preprosto previsokih pričakovanj so me tokrat Belphegor razočarali. (Tina)

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
31. 7. 2017Metaldays 2017, 1. dan / Reportaže
12. 8. 2005Metal Camp 2005 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana