REPORTAŽE

3. 8. 2016

Metaldays 2016, 3. dan

Tolmin / 27. 7. 2016

Za razliko od drugega dne se je zame festivalsko dogajanje v sredo začelo nekoliko kasneje, tako sem si najprej ogledal nemške heavy/power metalce Gloryful. Ne več rosno mladi fantje so skupino formirali leta 2010, zvokovno pa ne prinašajo ničesar novega; gre za mešanico maidnovsko navdahnjenega power metala z modernejšimi zadevami, vokalist Johhny La Bomba pa mestoma celo zveni kot Bruce Dickinson v zadnjih desetih letih. Poslušljivo, a ne preveč zapomnljivo. (Grega)

Tretji dan je bil tudi tokrat zame obarvan v precej trdih ritmih. Prvi band, ki sem si ga na glavnem odru ogledala, so bili namreč belgijski Aborted. Brutal death metal - nič več in nič manj nam niso predstavili fantje, ki so poskrbeli za dobro razgibavanje in opletanje pod odrom. Za njimi so nastopili Pro Pain, ena izmed meni osebno bolj pričakovanih zasedb na letošnji listi nastopajočih. Staroste newyorškega HC/heavy metala so zelo pozitivno presenetile in pred oder privabile kar lepo število obiskovalcev. Edini ustanovni član in glava zasedbe Gary Meskill je dokazal, da se da po več kot 15 izdanih albumih še vedno narediti odličen koncert. Energija pred odrom je bila pozitivno nastrojena in kljub (ne)poznavanju komadov so bolj ali manj alkoholizirani in metalizirani poslušalci uživali. Prijetno presenečenje, ki pa bi si zaslužilo poznejšo uro in več obiskovalcev. Sledila jim je še ena death metal streljačina - Dying Fetus. Mnogi so bili nad njihovih nastopom precej razočarani - ta naj ne bi bil tako suveren in zvokovno izpolnjen kot ponavadi, meni pa so še vedno pognali kri po žilah. Zasedba nam je namreč postregla z best of komadi, med katerimi so se našli One Shot, One Kill, Your Treachery Will Die With You, From Womb to Waste in mnoge druge kruljačine. John Gallagher je z dodatnimi nagovori dobro motiviral publiko in dosegel prav prijetno plesanje pred odrom. Zvokovno sicer res vse ni bilo v najboljšem stanju, pa vendar so Dying Fetus poskrbeli za zabavo kot se spodobi. (Tina)

Skok na veliki oder in za moj okus vrhunec festivala, Graveyard. Kljub zloveščemu imenu glasba Graveyard bolj zveni kot ostanek Woodstockovske trde psihedelije. Riffi in melodične solaže te duhovno namreč popeljejo v konec sedemdesetih, ko so na ustvarjanje rock glasbe vplivale droge, kot so LSD in »gobice«, žanri pa še niso bili točno definirani. Skratka, Graveyard so duhovni otrok zveze med Doorsi in Black Sabbath in zadeva je izpadla odlično. Nekaj tisoč poslušalcev so zazibali v zasanjan trans, ki so ga prekinjali z občasnimi napadi rezajoče distorzije in bobnarskih eskapad. Pet zvezdic! (Grega)

Počitka pa ni bilo, po Graveyard so na mali oder že stopile slovenske staroste thrasha, Sarcasm. Osveženi z novim frontmanom Grego Čadežem (Rise) so pred številno publiko napadli mali oder in ob igranju legendarnega albuma Crematory pustili zelo pozitiven vtis. Grega je za razliko od bivšega E. Z. Mucyja bolj starošolsko thrash naravnan vokalist, morda nekoliko bliže prvemu pevcu Osimu Čehiću-Pačotu, na odru pa je poln energije, z neprestanim vzpodbujanjem publike k sodelovanju in tekanjem gor-dol. Vokalno je fant od mojega zadnjega srečanja z njim (še v zasedbi Rise) naredil ogromen korak naprej, kljub temu pa so bile slišne manjše nesigurnosti, za katere pa verjamem, da jih bo sčasoma izpilil, za zgled si pri nas vsekakor lahko postavi Bucota iz Eruption. Poleg tega pa so Sarcasm tokrat delili oder še z nekaterimi bivšimi člani, tako so se jim za nekaj skladb pridružili Aleša Šare-Kloosterwaard (ex-Root 'a Balluta, Sinister) in Sandi Dolinar na basu ter Tomi Grünfeld na kitari, od članov Sarcasm zadnjih deset let pa so manjkali bobnar Matjaž Kacin, basista Jure Buh ter Tomaž Frelih in seveda Mucy. Vse skupaj super nastop! (Grega).

Ob koncu Sarcasmov sem na glavnem odru uspel ujeti nekaj skladb grind praočetov Napalm Death. Izjemno energičen nastop je do moshanja in čupanja pripravil zares lepo število obiskovalcev, ena od zanimivosti nastopa Napalm Death pa ostajajo duhoviti nagovori vokalista Barneyja. Kot bi rekel Tine (Deck Janiels): »I love the smell of napalm in the morning!« (Grega)
Če dodam še svoj komentar glede nastopa Napalm Death. Odlično kot vedno, še vedno pa me zanima, od kje adrenalin vokalistu Barneyju, ki se celoten koncert trese, kot bi ga tresla elektrika in je povsem prešvican že po prvem komadu. Pojava na odru vsekakor. Sicer pa so nam tudi Napalmi postregli s samimi odličnimi komadi, ki so poskrbeli za odlično vzdušje pred odrom. (Tina)

»Metaldays! The Kreator has returned!« tako nas je po dveh komadih nagovorila nemška inačica Davea Mustaina, nezlomljivi vodja Kreatorjev Mille Petrozza. Kreator so nastop začeli v stilu Guns N' Roses - s salvami belih konfetnih trakov, ki so se na folk usule iz topov, nameščenih pred odrom. Nasploh je bil tokratni nastop vodilne nemške thrash metal zasedbe prežet z dobro voljo velikega vodje, ki se je prenšala tudi na občinstvo, ki je na ukaz z odra kmalu formiralo in izvedlo največji wall of death letošnjega festivala, z moje pozicije vrh novinarskega odra pa je vse skupaj izgledalo zares impresivno. Kreator so v tokratno setlisto zapakirali lep prerez celotne kariere, vrhunec pa je seveda predstavljal bis s klasikami Violent Revolution, Flag of Hate, Betrayer in Pleasure to Kill. Kreator, na svidenje do naslednjič! (Grega).
Kot ne ravno ljubiteljice thrash metala me nastop Kreator prav vsakič spravi do norega kričanja v ekstazi nadvse odlične prezence na odru. Od konfetov, pa do ognja, od revolucije do zastave sovraštva, Mille zna vedno poskrbeli za odličen koncert in Kreator so definitivno eden od tistih bandov, katerih se ne branim, pa tudi če pridejo v Tolmin vsako leto. (Tina)

Na malem odru je za brezveznimi francoskimi rapcore samuraji Rise of the Northstar nastopil čas za totalen šus v glavo. Misery Index so publiko spravili na noge in v zrak tako, kot to znajo le oni, za kar gre lahko hvala predvsem Jasonu Nethertonu na basu in vokalih ter odštekani bobnarski artileriji, ki sliši na ime Adam Jarvis. (Gorjanec)
Kljub temu, da Rise of the Northstar morda res niso nekaj, kar bi obiskovalci festivala poslušali, pa me je med sprehodom do glavnega odra presenetilo dejstvo, kako odzivna je bila publika in kako dobro jih je motiviral vodja zasedbe. V nekem trenutku je dosegel celo to, da so se vsi usedli na tla in ob njegovem znaku vstali in začeli noreti pred odrom. Nekaj je že očitno bilo na tem bandu, saj so imeli kar lepo število privržencev. (Tina)

Dogajanje tretjega dne so na malem odru s transičnim black metalom zaključili Secrets of the Moon. Ko sem se pred nekaj leti dodobra poglabljal v tovrstni podžanrski spekter metala, sem ugotovil, da so Francozi in Kanadčani pravi mojstri na tem področju, medtem ko imajo Nemci približno enako, če ne večje število poskusov, ki so se žal izkazali za strel v prazno. A Secrets of the Moon so se iz precej generičnega black metala razvili v nadvse prijetno kombinacijo trdega nažiganja, tehničnih prijemov in melodičnosti, podkrepljeno z atmosferično zvočno kuliso, ki se je kar stapljala s festivalskim prizoriščem, odetim v hladno, večerno, soško meglico. Glasba Secrets of the Moon je tiste vrste, ki kar kliče k ogrevalnemu zelenemu dimčku, jaz pa sem imel še to srečo, da sem se v publiki znašel v bližini tipa, ki je ob začetku koncerta prižgal dišečo palčko in z njo risal aromatične kemtrejle okoli sebe. Hja, morda s tem stilom pisanja res zvenim malce narkomansko, a glavna droga v tem primeru je bila kakopak glasba. Kar pa očitno ne velja za nekega tipa, ki je verjetno požrl več gobic kot Super Mario in se med koncertom preobrazil v črva ter se plazil skozi publiko. Glede na to, kako urno se je zvijal, predvidevam, da za ta moderni rimejk Gregorja Samse to ni bila prva tovrstna preobrazba. Če se vrnem na samo zasedbo, naj omenim, da to (trenutno) tričlansko postavo po novem v živo na basu dopolnjuje Steffen Kummerer, sicer znan kot idejni vodja skupine Thulcandra ter tehnikalcev Obscura, katerih nastop nas je čakal naslednjega dne. (Gorjanec)

SORODNE VSEBINE:
1. 8. 2016Metaldays 2016, 1. dan / Reportaže
4. 8. 2016Metaldays 2016, 4. dan / Reportaže
2. 8. 2016Metaldays 2016, 2. dan / Reportaže
5. 8. 2016Metaldays 2016, 5. dan / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
30. 9. 2020
Vulvathrone
Reportaža
21. 9. 2020
Behemoth (In Absentia Dei Live Stream)
Reportaža
21. 9. 2020
Taste Of Plague
Reportaža
15. 9. 2020
Laibach
Reportaža
8. 9. 2020
Gruden
Reportaža
31. 8. 2020
Trnovfest: Armaroth / Carnifliate / Ensanguinate / Sakrabolt
Reportaža
15. 7. 2020
Unforgiven 4
Reportaža
14. 7. 2020
Srd / Britof
KONCERTI & FESTIVALI
30. 10. 2020
Agregat, CarlxJohnson, FTD
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
4. 11. 2020
W.A.S.P.
Hall, Padova, Italija
5. 11. 2020
W.A.S.P.
Live Club, Trezzo sull'Adda (MI), Italija
6. 11. 2020
Ancient, The Stone, Morost
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
7. 11. 2020
Transcending Visions Fest 2020
Explosiv, Gradec, Avstrija
9. 11. 2020
Villagers Of Ioannina City, Puta Volcano
Feierwerk, München, Nemčija