REPORTAŽE

2. 4. 2015

Metal Klavnica XL: Carnifliate / Inferial / Kholn

MIKK, Murska Sobota / 28. 3. 2015

Po dolgih letih obiskovanja koncertov sem zaradi pomanjkanja časa, energije in dostikrat tudi volje postal kot nekakšen prešuštniški ljubimec. Na koncert se po navadi odpravim v zadnji minuti ali celo prepozno, ko pridem na kraj dogodka mi je najpomembnejše dogajanje na odru, tako da mokrega zalivanja grla v namen dodatnega draženja ustreznih živčnih končičev že dolgo ne prakticiram več (čeprav vem, da bi ga marsikdaj bil potreben, da bi se stvari v moji glavi odvijale z večjim užitkom in zadovoljstvom), in ko je vsega konec, ko se prijetna utrujenost začne razlivati po dvorani, odnesem pete bolj hitro kot kurba s plesa. Ali opisano z ustreznim pogovornim nemškim rekom: »Rein, raus, Nikolaus!«
Vse opisano pa je v zadnjih letih, ko dosti bolj redno obiskujem Hermanove Klavnice, v vedno večjem nasprotju z obnašanjem metal navdušencev na drugi strani Mure. Po najboljšem koncertu leta 2014 je sledila prva Klavnica letošnjega leta (XL. izvedba) in spet novo presenečenje. Tega, kar je Ožbej pogrešal na svojem zadnjem koncertu, in tega, kar Frogy tako zelo močno pogreša na koncertnih dogodkih na drugem koncu Slovenije, je v Murski Soboti na vsakem koncertu zmeraj več kot dovolj. Pod odrom se pleše, čupa, divja, uprizarja mosh in circle pit, skače na oder in z odra, poplesuje z bandom, prepeva itd. Vzdušje je zmeraj pristno veselo, razigrano in nasmejano, tako da sem več kot prepričan, da je vsakemu bandu v veliko veselje nastopiti pred publiko, ki tako rekoč vsak ton in riff z odra nagradi s takšno ali drugačno obliko skandiranja.
Zdaj, ko veste, kakšno je bilo vzdušje, lahko začnem z opisovanjem tega, kar se je dogajalo na odru. Kot prvi so nastopili Kholn, ki so me s svojim nastopom junija lani v Velenju tako zelo navdušili, da sem se prav njihovega nastopa najbolj veselil. Ker pa sem v soboto postal žrtev enega izmed Murphyjevih zakonov, sem njihov nastop zamudil. Iz tega razloga povzemam opis kolega, ki si je njihov nastop ogledal in bil nad njim enako navdušen kot jaz lani: »Bili so zelo dobri. Igrajo tisti pravi, stari norveški black metal, nekakšno mešanico najboljših bandov scene.«
Drugi band večera so bili lokalci Inferial. Band se na svojem Facebook profilu še zmeraj predstavlja kot melodični death metal band, kot takšnega pa sem ga tudi sam spoznal oktobra lani. Se popravljam: zmotno spoznal. Sodeč po pogovoru po koncertu je bil njihov krstni nastop v mariborski Pekarni še slabši, kot se je zdelo nam obiskovalcem. Zakaj? Zasedba ima z melodičnim death metalom namreč ravno toliko skupnega kot kvartet, ki je nastopil za njimi. Ne vem, kako jim je to uspelo, vendar v Murski Soboti so se mladci predstavili v povsem drugačni luči. Zakaj jim kategoriziranje lastne glasbe ne gre bolje, mi je sicer jasno, saj v svojih vižah združujejo zelo veliko različnih in zelo nasprotujočih si elementov. No, samo na prvo uho nezdružljivih elementov, kajti njihovi brutal death metal polka ritmi se več kot všečno ujemajo z visokotonskimi black metal melodijami obeh kitar, pretežnim low tempo cupa-cupa bobnanjem in agresivnim kričečim vokalom. Njihov metal zveni zelo pristno in spominja na tiste simplificirane čase garažnega udejstvovanja scene v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. In ja, band danes na odru deluje dosti bolj suvereno in samozavestno.
Toda kljub manjšemu šoku ob »glasbeni preobrazbi« Inferial so bili Carnifliate glavno presenečenje večera. O tem bandu sem že marsikdaj slišal, vendar se z njihovo glasbo kljub majhnosti slovenskega glasbenega prostora še nisem srečal. Danes lahko to okoliščino opišem samo z eno besedo: škoda. Sproščeni Velenjčani so se zlili z murskosoboško publiko kot pregovorni ata na mamo, dejansko pa po odpovedi blackmetalskih Cvinger ne bi mogli izpasti kot boljši headliner. Škoda le, da so nastopili kot kvartet, saj bi basistka Lejla zagotovo ukradla vse poglede sicer karizmatičnemu Tilnu na vokalu. Akustično pa bi rekel, da pomanjkanja bas kitare nihče ni opazil; njihov death metal je tudi brez nje izpadel dovolj udaren in razgiban – Žiga in Uroš resnično vesta, kako naj se glasijo dvoglasne kitare. Če pravilno razumem objave na njihovem Facebook profilu, pa band pripravlja svojo prvo studijsko izdajo, ki bo gotovo zanimiva.
Setlista Carnifliate: Mochvara, Bugging for Mercy, Battered by Rodents, Vaginal rostbite, I Know Them (Ectomorf cover), Blood on my Tomstone, God's Cock, Rikilejk, Slaughterlust.

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana