Na današnji dan
2015
Britanski simfonični metal band Selene danes predstavi prvenec The Forgotten
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

18. 9. 2019

Metal Klavnica LIII: Putrid Pile / Vulvathrone / Anime Torment

MIKK klub, Murska Sobota / 16. 9. 2019

Koncertno dogajanje v Murski Soboti je v poletnih mesecih zmeraj zanimivo. Na začetku poletja za pestro dogajanje poskrbijo organizatorji Festivala Soboški dnevi, medtem ko takoj po začetku pouka, nekje v drugem tednu meseca septembra v svojo družbo vabijo organizatorji festivala MIKK, tokrat MIKK23 ob 23. letnici mladinske kulture v Murski Soboti. Kot je že prav tako v tradiciji, je tudi letos v okviru omenjenega festivala v prekmursko prestolnico vabil Herman s svojo Metal Klavnico. Tokratna Klavnica je bila 53. po vrsti, pri čemer sem osebno zadnji dve zaradi nekompatibilnosti z mojim glasbenim okusom in delovnim urnikom izpustil, kar pomeni, da sem jo obiskal nazadnje pred skorajda natanko enim letom v povsem enakih okoliščinah. Takrat je Herman med drugim gostil slovenske Dekadent.

Torej: za MIKK 23-ič, za Hermana 53-ič in zame 14-ič je bil pripravljen naslednji program:

21.00 vrata
21.15 Anime Torment
22.15 Vulvathrone
23.15 Putrid Pile

Kot po navadi sem parkiral pred glavnim vhodom mestnega gradu in se nato okoli tega odpravil proti zadnjim vratom, kjer je vhod do koncertne dvorane. Na poti do tja sem srečal kar veliko skupino dolgolasih nosilcev črnih oblačil, ki so ogrevali glasilke z izbrano kapljico – dvomim, da je ta bila tudi žlahtna. Po opravljenem protokolarnem postopku na vhodu sem vstopil v dvorano, kjer so ravnokar zaružili češki Anime Torment. Tokrat se je Klavnica začela povsem točno, Čehi pa so me potegnili v svoj krog zanimivega death metala že kar z uvodno pesmijo. Ker sem v slogu glavnega nastopajočega pričakoval neko ultra hitro nabijanje, ki bi bilo za moja ušesa zaradi nepoznavanja komadov povsem neprepoznavno, sem bil nad zvokom pozitivno presenečen. Sicer na trenutke kitari nista zveneli enako suvereno, a ko sta obe pletli isto melodijo, sploh ni bilo težko slediti mladcem na odru. Peterica proizvaja death metal, ki predstavlja v slogu vokala kar pestro mešanico. Pevec neprestano menjava med death growlom in krikom, vse skupaj pa mestoma začini še s pig screamom. Tako kot je slednji redek, so redki tudi za metalcore obvezni breakdowni, s čimer band torej ne pretirava, temveč se z dotičnim žanrom le spogleduje. V glavnem pa so se Anime Torment v ponedeljek v živo predstavili kot hitri in melodični crossover death metalci, kar je optično pomenilo 5 prijateljev v športni opravi, ki so na poti na košarkaško igrišče zašli, odvrgli žogo, namesto te pograbili glasbene instrumente in svoj višek energije sprostili na odru. Slednjemu opisu je še najbolj ustrezal basist, ki je uspel na MIKK-ovem malem odru celo nekajkrat poskočiti, medtem ko ostali (kljub vidni alkoholni utrujenosti vokalista in enega kitarista) z vidika dinamike sploh niso zaostajali. Sicer pa je v mojih ušesih naredil band ravno zaradi basistovih zanimivih trikov in prijemov največji vtis name. Priporočam.

Če sem pri prvem bandu govoril o 5 prijateljih, ki se radi športno udejstvujejo, to nikakor ne morem trditi za člane naslednjega nastopajočega banda. Gre za nam vsem poznane prekmurske Vulvathrone, ki pa jih združuje in povezuje TRDA ljubezni palica. Ker je treba za ljubezen delati, so trije člani zasedbe prišli na oder v belih spodnjih majicah, kot se to spodobi za pravega »gastarbajterja«. No, po drugi strani pa tudi vemo, da je v ljubezni zmeraj tako, da ena stran več daje, medtem ko druga stran več jemlje. Čeprav ne morem z gotovostjo trditi, kdo v bandu daje in kdo jemlje, se mi zdi, da sta preostala dva člana po uvodnem in svežem instrumentalu We always cum! To fast..., ki bo izdan do konca leta na bandovem tretjem studijskem celovečercu, v nadvse primerni opravi (s črnimi maskami sta me spominjala na spolne sužnje, ki jih obdelujejo domine) iz zaodrja priletela na oder in se začela dreti. To sta bila seveda pevca – en stalni in en gostujoči, ki ga je Herman najel za podajanje besedil svežih komadov. Vulvathrone so nam torej ponudili venček najnovejših, srednje starih in najstarejših komadov, katerih vrhunec sem osebno doživel na začetku z istoimenskim komadom Vulvathrone in nekoliko proti koncu s Straniščno Kurbo. Vmes smo pa seveda slišali še standardni Porn, Porn, Porn in Allure Domination, nekaj tehničnih težav med predvajanjem »filmskih« izsekov pa niti približno ni pokvarilo vedrega vzdušja. Najštevilčnejša publika večera, približno 50-glava množica, smo bili deležni celo še drugega gosta na odru – bandov najkrajši in nikoli izdan in zato neimenovan komad je na bobnih zaigral Matko. A preden zaključim, še nekaj resnih besed o novem albumu. Izkazalo se je namreč, da se je splačalo čakati na naslednika Passion Of Perversity, saj zvenijo nove viže zaradi dodatnih vokalov sveže, so polne energije in gredo tudi dobro v uho. Upam, da se bomo lahko o tem prepričali še do konca leta, kot je obljubil Herman.

Po košarkarjih in spolnih delinkventih je oder zavzel profesor matematike. Povsem umirjen možakar, sicer tudi v košarkaški opravi, je potreboval nekaj časa, da je nastavil svoj računalnik, na katerem ima posneto vse razen kitare in vokala, nakar je pokazal, kako zelo zna videz varati. Vsa umirjenost in vsakdanjost, ki jo dodatno podčrtajo njegova očala, sta izginila v trenutku, ko je možakar usekal s prvim komadom. Putrid Pile ni zasedba, je one man brutal death metal projekt Shauna LaCannea, ki bo drugo leto praznoval dve desetletji delovanja. Osebno me njegov death metal sicer ni prepričal, ne doma in ne v živo, saj mi deluje preveč monoton in stvari se preveč ponavljajo. A monotonost zame še nikoli ni bila ovira, najbolj me dejansko odbijajo njegovi riffi, ki sicer znajo zlesti v uho, a vsaj pri meni od tam tudi hitro zbežijo. Izredno hitri riffi, ki že koketirajo s tehničnim death metalom me osebno pač nikoli niso zanimali, zaradi česar se tudi s Putrid Pile kljub vsej vloženi agresiji ne morem spoprijateljiti. Da v tem oziru nisem povsem sam, so dokazali tudi drugi obiskovalci, ki so si v večini po začetnih komadih privoščili oddih na grajskem dvorišču, od koder so se vrnili šele daleč v drugi polovici nastopa. Začasno nas v dvorani nisem naštel niti 20 osebkov, ki bi sledili za vsako stvar zelo hvaležnemu samotarju iz Amerike. Povsem drugače bi zagotovo opisali dogodek tisti redki, ki so ostali ves čas v dvorani in spremljali, kako brzi Shaun s prsti po kitari in hkrati kot za šalo skače med globokim growlom, krikom in cviljenjem sem in tja. Kapo dol!

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
19. 11. 2019
Sacred Reich / Night Demon
Reportaža
18. 11. 2019
Mayhem / Gaahls Wyrd / Gost
Reportaža
12. 11. 2019
Asmodeus / Grob / Smrt
Reportaža
11. 11. 2019
Conan / Un / Sixes
Reportaža
4. 11. 2019
Official Winter Days of Metal Warm Up
Reportaža
2. 11. 2019
Dickinson: Politika je rock’n’roll za grde ljudi
Reportaža
1. 11. 2019
Deströyer 666 / Dead Congregation / Nocturnal Graves / Inconcessus Lux Lucis
Reportaža
28. 10. 2019
Paul Gilbert
KONCERTI & FESTIVALI
20. 11. 2019
Godspeed You! Black Emperor, Mette Rasmussen
Kino Šiška, Ljubljana
20. 11. 2019
Insomnium, The Black Dahlia Murder, Stam1na
Arena, Dunaj, Avstrija
21. 11. 2019
Dome Of Rock Festival 2019
Rockhouse, Salzburg, Avstrija
21. 11. 2019
KoD: Decage, Licence to Hate, Nature
Orto Bar, Ljubljana
21. 11. 2019
Zero, Ultima
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
22. 11. 2019
Annihilator
Szene, Dunaj, Avstrija