Marduk / Grave / Death Wolf / Valkyrja / Critical Solution

Lanskega septembra je bilo ozračje še poletno razposajeno, ko so ljubljansko Metelkovo nazadnje obiskali divji švedski black metalci Marduk. Koncert se je prav tako odvijal v toku delovnega tedna, vendar je spomin nanj precej bolj meglen, za kar je zaslužno predvsem pokoncertno druženje ob alkoholnih napitkih z legendami Immolation, ki so takrat spremljali Švede. Letos pa se je vseskandinavska horda, ki je poleg Marduk vključevala še njihove rojake Grave, Death Wolf in Valkyrjo ter Norvežane Critical Solution, v Gali Hali ustavila na tretji decembrski ponedeljek. Tega je zaznamovala skoraj polna luna, vendar kot se za ponedeljkovo prekletstvo spodobi, je nočno svetlobno kroglo samozavestno prekrivala hladna ljubljanska megla.
Nekje okoli deset minut po 19. uri (ko je naša obalna ekspedicija končno prispela v Ljubljano) so norveški mladeniči na odru že veselo razkazovali svoje glasbeno znanje, morda okoli trideset zgodnjim obiskovalcem, ki je precej spominjalo na slabo izvedbo Metallice. Critical Solution morajo, po mojem mnenju, izpiliti svoje lastne ideje - potem ko jih bodo enkrat razvili. Dobra stran tega banda pa je ta, da so nastopili prvi in prvi tudi končali.
Menjavanje bandov se je odvijalo neverjetno točno po napovedanem urniku, zato so oder po predvidenem času zavzeli black metalci Valkyrja, katerih nastop je bil prijetno presenečanje. Njihova nova plata, The Antagonist's Fire, me ob poslušanju namreč ni preveč prepričala, vendar je njihov nastop to neutemeljeno mnenje popravil. Zanimivo je bilo opazovati band, ki na odru dejansko uživa in ob tem deluje nadvse black metal - zato tudi malo slabši zvok ni bil moteč. Nastopajoče je kljub zgodnji uri podpiralo že lepo število obiskovalcev, ki so naklonjenost izkazovali na razne načine. Za nekaj sekund so black metalci dobili tudi mini mosh pit - to!
Po Valkyrji so bili na vrsti Death Wolf, ki sem jih sploh prvič slišala. Zanimiv band, ki je enkrat spomnil na hardcore, drugič thrash metal s pridihom punka in sludgea (mogoče predvsem zaradi vokalistove bradate pojave). Solidno izpeljan nastop je občudovala malenkost manjša množica, kakor predhodni band, in njeno divjaškost ni prebudilo niti frontmanovo stalno spodbujanje h galami. Vendar je bil splošen odziv zelo dober.
Kako minuto pred napovedanih 21.15 je oder okupiral band, ki je za marsikoga predstavljal glavni razlog obiska tega dogodka. To so bili death metalci Grave, ki so svoj nastop pričeli v znamenju njihovega novega albuma s komadoma Dystopia in Amongst Marble and the Dead. Udarno, profesionalno in z dobro mero zabave so Ola in pajdaši pokazali, kako mora švedski death metal zveneti v živo. Band nam je pokazal, da koreografije delujejo tudi na metal koncertih in prava scenska popestritev je bila basistova norčava zobotrebčasta postava, ki je izkazovala neverjetno dobro voljo. Odlična setlista je vključevala tako stare kot nove hite in številna publika je navdušenost izkazovala predvsem s čupanjem. Za malo očitnejši mosh je bil potreben šele zadnji komad, Into the Grave, s katerim je band dokazal, da še niti približno ni za v grob - ne glede na svoja leta. Vsaj zame so bili death metalci glavne zvezde večera, ampak verjamem, da se z menoj marsikdo ne bo strinjal. Sploh tisti, ki so nestrpno pričakovali zadnje nastopajoče.
Marduk so dokaj hitro prevzeli oder in začeli s svojim dobro uro dolgim obujanjem daljnih black metalskih spominov. Kot obljubljeno smo prisotni lahko poslušali setlisto, sestavljeno najprej iz komadov plate Panzer Division, nato pa še dve desetletji starega albuma Those of the Unlight, v nekakšni hitri izvedbi. Moram predvsem pohvaliti sumljivo predober zvok, ki je trajal od začetka in vse do konca koncerta. Fantastičen občutek je zbujalo poslušanje komadov, ki so v površje spomina porinili predvsem dogodivščine zgodnjih srednješolskih let. Lansko leto so nam Marduk namreč ponujali predvsem nove komade, k čemer je prispevalo dejstvo, da so predstavljali takrat nov album Serpent Seremon. Vendar so tudi tokrat švedski black metal veterani navdušili prisotne in si poleg čupanja prislužili tu pa tam še kakšen mosh. Že pred polnočjo pa je bilo metalskega veselja konec in banda ni uspela nazaj priklicati niti vztrajnost nekaj razposajenih obiskovalcev.
Celoten dogodek si je v spominu prislužil lepo mesto in če ga na grobo povzamem v nekaj točkah:
Marduk so potešili nostalgične black metalce;
Grave so zadovoljili death metala željne obiskovalce;
Death Wolf in Valkyrja so presenetili in navdušili;
Critical Solution pa so po koncertu uspešno pospravili opremo nastopajočih.