Liquid Steel / Saintsbleed / Into the Tempest

Končno sem razrešil uganko, kaj pomeni mnogo nalepk po mestu z napisom »Liquid Steel«! To je lokalen heavy metal band, ki je v soboto premierno izdal svoj prvenec z naslovom Fire in the Sky. Priredil je release party s srečelovom in vsem, kar sodi zraven. Moja številka je bila 35.
Kot že rečeno, isti prostor, isti ljudje, isto pivo, le bandi in dnevi se spreminjajo. Obetal se je klasičen heavy metal dogodek. Za spremembo sem nalašč za eno uro zamudil uradni začetek koncerta (pisalo je, da se začne ob pol osmih), ker se mi ni ljubilo biti sam v dvorani, sploh pa ne v soboto zvečer. Dobra odločitev – p.m.k. je bil že lepo napolnjen, srečal pa sem tudi nove znance, s katerimi se vidimo redno na vseh metal zadevah (hja, metalci smo res ena velika družina). Začeli smo debatirat pa take fore, tam, noben ni bil živč'n* (požigalec reference*), nakar se je začel program z devetdeset minutno zamudo. In odšli smo, klišejsko, v vihar! Into the Tempest so delovali mladi in brez odrskih izkušenj, a so uspešno kljubovali tremi in opravljali delo korektno. Morda sem pogrešal malce več dinamike na odru. Videlo se je, da so bili fantje živčni in so pretirano stali na miru ter se koncentrirali na svoje inštrumente. A dobro, čez nekaj pesmi so se sprostili in kar naenkrat je vse skupaj izgledalo na višjem nivoju. Igrali so klasičen, ampak res klasičen heavy metal. Mislim, da so pri eni pesmi dobesedno kopiraj-prilepili eno melodijo od Iron Maiden (in roko na srce, pri tej zvrsti težko odigraš petdeset minut, ne da bi po nesreči legendam ukradel vsaj nekaj sekund njihovega materiala). Publika je bila še dokaj sramežljiva, le v prvi vrsti se je razmetavala neka najstnica v družbi petdesetletne gospe.
Vprašam Viktorja, če je poznal ta band. Odgovori mi z »Ne, ne, ne, jaz ga nisem prej poznam*«. Tudi o naslednjem bandu nisva imela pojma, vedela sva le to, da so Nemci, ki slišijo na ime Saintbleed. Ogledal sem si ekipo na odru – delovali so izkušeno. Pozitivno me je presenetilo še to, da so imeli kar tri pevce; frontmana sta redno harmonično dopolnjevala še basist in kitarist. Zvrst glasbe bi bila čudna, če ne bi bila, glede na večer, heavy metal. Besedila so bila na meji med fantazijo in humorjem, torej so prepevali verze od »Nimate pojma, zakaj se borimo, borili se bomo do konca« in »Jaz sem mogočna pošast, velika poredna pošast«. Všeč mi je bil njihov sproščen pristop do nastopa, neke vrste stand up komedija, pomešana s heavy metalom. Zapeli so še celo pesem »We gangbanged your girl last night, we did her till the morning light«. Publika je po odhodu z odra želela še, zato so fantje postregli še z dodatno pesmijo, ki na začetku ni bila na repertoarju.
Čas je bil za zvezde večera, publika jih je že nestrpno pričakovala. Kaj dodati? Nadaljevala se je heavy metal zgodba … Ena od pesmi je slišala na ime Samurai, kjer je pevec vzel japonsko zastavo in na premajhnem odru oponašal Brucea Dickinsona (The Trooper). Smešno je, da ima Blaze Bayley tudi pesem z istim naslovom. Tej popestritvi je sledil kratek odmor, kar je praktično pomenilo, da smo na projektorju gledali slike in utrinke iz snemanja albuma. Veliko prisotnih v publiki se je prepoznalo na slikah. Ob vrnitvi na oder se je band zahvalil vsem za podporo in obljubil nadaljevanje začrtane poti. Besede je prekinila glasba za naslednjih nekaj minut, a kaj kmalu je bil čas za srečelov. Izžrebali so pet številk, prve tri so dobile majice, zadnji dve pa CD. Dve izžrebani številki sta bili nesramno blizu moje – 32 in 36. Veselje je bilo v Viktorjevem taboru, saj je imel tisto eno točko več sreče in je bil tako bogatejši za novo majico. Izgleda, da nisem bil dovolj čisti heavy metalec v srcu, da bi si zaslužil majico z napisom »In Steel We Trust«. Diši po In Flames, a OK.
Če povzamem celoten večer, se je videlo, da so se Liquid Steel zares potrudili in pripravili odličen večer, poln zabave in junaške glasbe. In tisti zabavljaški ton je ta, ki mi je pri heavy metalu všeč – namen je druženje in veseljačenje. Navsezadnje ne rešiš vsak večer vaščanov pred mogočno pošastjo! A kljub temu se od daleč še vedno vidi ogenj na nebu.