REPORTAŽE

10. 2. 2020

Lindemann / Aesthetic Perfection / Jadu

Gasometer, Dunaj, Avstrija / 8. 2. 2020

Na slovenski kulturni praznik sem se odpravil v sosednjo Avstrijo, natančneje v njeno prestolnico, kjer sem se udeležil nič kaj prida kulturnega dogodka. V svojo sredino sta vabila dva največja pokvarjenca, kar jih metal scena trenutno premore, in sicer Till Lindemann in Peter Tägtgren, ki sta se po eni prekrokani noči na Švedskem v družbi Jägermeistra odločila, da združita kreativne moči in naredita skupaj kakšno pesem. Ko sta se končno lotila dela, sta po nekaj skupnih nočeh imela narejenih pet pesmi, kmalu zatem pa je že sledil prvenec Skills in Pills. To je bilo leta 2015, nakar so se stvari okoli skupnega delovanja umirile, govorice so utihnile. Oba protagonista sta se posvetila svojim primarnim ali sekundarnim bandom: Peter je sicer s Hypocrisy še vedno dolžan naslednika celovečercu End Of Disclosure, medtem ko je leta 2016 pod imenom Pain izdal osmi album Coming Home. Očitno mu industrijska glasba trenutno bolj ustreza. Kar je vsekakor povsem po Tillovem okusu, ki je po dolgih desetih letih z Rammsteini izpolnil dolgoletno obljubo in udaril sceno z bombastičnim albumom Rammstein. Ob napovedih slednjega albuma je bilo presenečenje še toliko popolnejše, ko se je razvedelo, da umazani dvojec pripravlja naslednika prvenca iz hiše Lindemann. Luč sveta je ugledal plošček F & M, za katerega je Till segel v še globlja brezna seksualnih sprevrženosti in človeških disfunkcionalnosti. Po dveh albumih pa je tudi bil čas, da možakarja vse svoje bolne fantazije predstavita v živo, pri čemer so jima bili v veliko pomoč številni videospoti, ki so nazorno prikazovali vse to, kar sta predhodno opisovala le z besedami in melodijami. Določeni videospoti so celo tako nazorni, da si jih lahko v necenzurirani obliki ogledati proti plačilu le na porno kanalu Visit X.

Obsežna turneja, ki se je začela na zadnji dan lanskega novembra na daljnem evropskem vzhodu, se je v osrčje te preselila v začetku februarja, najbliže nam pa se je ustavila na Dunaju, kjer je bil po Hannovru in Kölnu odigran tretji koncert turneje. A kljub zgodnjemu datumu turneje je bil spletni video portal YouTube že pred sobotnim koncertom preplavljen s posnetki obeh koncertov. Osebno mi je vseeno uspelo brzdati lastno radovednost do te mere, da sem na spletu predhodno preveril le setlisto in predskupini. Sicer sem pa želel, da naj bo koncert presenečenje. Nisem si pa mislil, da bom tako močno presenečen in navdušen.

Prvo presenečenje večera je bila prva predskupina. Ta nosi ime Jadu, kar je skrajšano za Jadula Laciny, zasedba pa se lahko pohvali z eno izdajo iz lanskega leta, in sicer albumom Nachricht vom Feind. Gre za štiričlansko zasedbo, ki v živo stavi na vojno tematiko in se z vojaškimi uniformami približa našim, enim in edinim Laibach. Toda vojaški pilot na klaviaturah, SS-ovec na kitari, častnik na bobnih in v usnje odeta sadistična generalka samo navidezno dajejo vtis, da so podobni našim, medtem ko glasbeno plujejo po povsem drugih vodah. Poleg elektronskega hip hopa je pri Jadu možno zaznati še downtempo, kar še nekako ustreza temi večera, toda tega zasedba meša še s šansonom, R'n'B-jem in swingom, za katerega ima osrednja članica več kot prelep glas, a za moj osebni okus je manjkal še odločnejši moški vokal, ki bi tematsko podčrtal pesmi, kot so Feldzug Berlin, Uniform, Friedliche Armee ali Weltenbrand.

Tudi druga zasedba je v mojih očeh in ušesih poskrbela za presenečenje, a ne obakrat za pozitivno. Aesthetic Perfection je kalifornijski elektronski projekt, ki ga je ustanovil Daniel Graves, sicer pa šteje še dva člana: Elliott Berlin skrbi za klaviature in kitare, Joe Letz pa za bobne. Glasbeno je trojica zelo shizofrena, saj smo med predstavljenimi šestimi komadi uspeli slišati kar široko paleto elektronske glasbe, ki je zajemala vse od industrial metala, ki je na trenutke spominjal na Rammsteine, do synthpopa v slogu Depeche Mode in elektronike, ki je na trenutke pričarala že pravo techno zabavo. Ambivalentnost v glasbi se je kazala tudi v ambivalentnih reakcijah med publiko. Medtem ko so se nekateri enostavno prepustili plesnim ritmom, so se drugi glasno zgražali nad tem, kaj imajo ti trije osebki za iskati na skupnem odru z Lindemannom.


V skladu z avstrijsko točnostjo sta si Till in Peter drznila zamujati samo 5 minut. Pet čez pol deseto zvečer so ugasnile luči, glasba je utihnila, na zaslonih za odrom pa se je začel predvajati nemi film s Tillom v glavni vlogi, ki se v sami plenici sprehaja po starem mestnem jedru meni neznanega mesta, tam nadleguje ljudi in na koncu skoči v reko. »Aha, tako bo torej potekal večer«, sem si mislil. »Poleg odrskega nastopa bomo v ozadju gledali te in one posnetke, ki jih je band pripravil za nastopanje v živo.« Po retro posnetku se je pet možakarjev v belih oblekah zvrstilo v zadnjem delu odra, kjer so čakali na pravi trenutek, da zavzamejo svoja mesta/instrumente in udarijo s prvim komadom. Zavrtel se je drugi film in po dobre pol minute mi je postalo jasno, zakaj je bil na koncert dovoljen vstop samo polnoletnim osebam. Tablete, ki jih band opeva v komadu Skills in Pills, so romale v telo skozi analno odprtino. Naslednji filmček je himna dvospolnikom, t. i. »ladyboyem«, zato menda ni težko uganiti, s katerim delom telesa so glavni nastopajoči največ opletali. Naslednji video je prikazoval dve debeli in naoljeni ženski, ki se v malem bazenu najprej borita druga proti drugi, nakar se med, pod in za njima naenkrat znajde še Till. Sledila je požrtija, med katero se je trojica zavaljenih ljudi basala z vso mogočo nezdravo mastno hrano in sladicami, vrhunec performansa pa se je nenadoma preselil z zaslonov nazaj na oder, od koder je peterica začela metati torte med publiko. Spet kot v starih časih nemih filmov, le s to razliko, da sem si še po koncertu doma vlačil torto iz brade in las. Ker nežne melodije Petru pač niso po godu, nam je demonstriral svojo agresivno plat in razbil akustično kitaro in nato spet posegel po električni. Nato smo se spet selili nazaj na zaslone, kjer so elektronskega bika jahale tri gole ženske močnejše postave, Peter in Till pa sta bila njihova kavboja z belim dildotom okoli pasu. Med Zlatim Tušem so stvari spet postale nazornejše, zaradi česar je Blut za njim izpadel že skorajda dolgočasen, saj je bila publika med izvedbo komada le poškropljena z vodo v soju rdeče luči. »Pfff, dajta se malo bolj potrudit!«

Pa sta se. Možakarja sta se spravila v balon in tehnična ekipa ju je v balonu na malem odru popeljala sem in tja po dvorani. V tem času si nas je lahko Till podrobneje pogledal in še bolj od blizu s svojim dolgim jezikom izkazal navdušenje predvsem nad ženskim delom publike. Pri tem mu je v oko padla bujna mladenka, ki pa kljub njegovim namigovanjem ni želela dvigniti majice in razkriti njene vsebine. Zaenkrat! Kajti ni trajalo dolgo, ko so se oči številnih obiskovalcev naenkrat preusmerile stran od odra. Taista mladenka se je opogumila in se na ramah svojega spremljevalca prerinila iz zadnjega dela Gasometra v prvo vrsto, kjer jo je opazil tudi Till (in seveda vsi drugi v bandu) in ji po zraku poslal zahvalo. Na poti nazaj pa je mladenka očitno spet našla svojo sramežljivost, kajti ob odhodu se je skrivala za svojim spremljevalcem. Glede na videno po mojem mnenju za to sploh ni imela nobenega razloga. V dvorani namreč nisem videl nikogar, ki bi vihal nos zaradi nje. Prav tako ni nihče vihal nosu zaradi smradu po mrtvih ribah, ki se je razširil po dvorani, kajti Till je med komadom Fish On z odra zmetal zagotovo več kilogramov celih in razrezanih rib. Ob odhodu iz dvorane sem celo opazil, da si je en obiskovalec odnesel eno ribo domov. Morda za večerjo?


Aha, da ne pozabim. Nekje vmes med vsemi temi projekcijami, golimi joški, tortami in ribami je bandu uspelo zaigrati 17 komadov. In sicer: Skills in Pills, Ladyboy, Fat, Frau & Mann, Ich weiß es nicht, Allesfresser, Knebel, Home Sweet Home, Cowboy, Golden Shower, Blut, Platz Eins, Praise Abort, Fish On. Bis: Ach so gern (Pain version), Steh auf, Gummi.

Glasba iz hiše Lindemann zveni v živo dosti bolj močno, dosti bolj se žaga in nabija, kot pa se to sliši na katerem koli nosilcu zvoka. Vsekakor priporočam ogled/obisk koncerta, vendar se odpravite v prvo vrsto samo z dežnim plaščem.

Avtorica fotografij je Linda Vidic.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
10. 2. 2020Lindemann / Galerija
8. 1. 2020Lindemann s še enim spotom / Novice
5. 2. 2020Lindemann - F & M / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
15. 7. 2020
Unforgiven 4
Reportaža
14. 7. 2020
Srd / Britof
Reportaža
13. 7. 2020
The Canyon Observer
Reportaža
10. 3. 2020
Turia / Iffernet
Reportaža
10. 3. 2020
Belphegor / Suffocation / Hate / Carnifliate
Reportaža
3. 3. 2020
Metal vikend – Deri po Brešcah, 2. dan
Reportaža
2. 3. 2020
Metal vikend – Deri po Brešcah, 1. dan
Reportaža
24. 2. 2020
Spotless Minds / Iron Median / Interceptor / Alo!Stari / Newem
KONCERTI & FESTIVALI
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
12. 8. 2020
ODPOVEDANO! Summer Breeze Open Air 2020
Dinkelsbühl, Nemčija
14. 8. 2020
Trnovfest: Motörheadriders
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
19. 8. 2020
Trnovfest: Tomcat
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
28. 8. 2020
Breka Fest XIII
Srednja Bistrica, Črenšovci, Prekmurje