Kreator / Morbid Angel / Nile / Fueled By Fire

Že res, da je šovbiznis neke vrste loterija, kjer se do zadnjega ne ve, ali bo tisoče faktorjev potencialnemu obiskovalcu dopuščalo udeležbo koncerta ali ne. Cena, priljubljenost zadnjih izdaj albumov, delavnik … In marsikdaj po slabšem obisku od pričakovanega lahko beremo mnenja in vtise organizatorjev, ki stresajo razočaranje nad sceno. A če bi sklepal le po kombinaciji obiskanih domačih in tujih koncertov v tem tednu, bi rekel edino, da metalsko podzemlje deluje s polno paro. V prenovljeni Cvetličarni se je v sklopu odlično zasnovane turneje zbralo okoli 900 podpornikov zvrsti iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Ob nehvaležno zgodnji uri so prvi na oder stopili Fueled By Fire. Kalifornijski zapečenci so se v izredno pozitivni luči slovenski publiki že predstavili leta 2009 na Metelkovi z domačimi Eruption, medtem ko so Bonded By Blood na dotičnem koncertu odpadli. V nekajkrat manjši dvorani so tedaj ustvarili odlično klubsko atmosfero, tokrat pa jim je bil oder Cvetličarne ob občinstvu, ki je prišlo poslušat bolj uveljavljene glasbenike, nekoliko prevelik. Band sicer piči vrtoglavo hitro in pri tem drvi k manjši prepoznavnosti posamičnih pesmi in riffov ter se s podobno zapečenimi skupinami tipa Violator zateka k preverjenim receptom, ki so ostali nedotaknjeni vse od konca osemdesetih. Naslovi pesmi tipa Metal Forever in Thrash Is Back zgovorno pričajo o »die hard« zapriseženosti avtorjev tako zvrsti kot življenjskemu slogu.
Nasledili so jih osebni favoriti večera, ameriški eksperti na področju egipčanske kulture. Govora je jasno o vsemogočnih brutalizatorjih Nile. Ti so v prav isti dvorani dokazali svojo glasbeno premoč že leta 2006, 2008 pa odpadli zaradi odtrgane zadnje osi na prikolici med potjo po Sloveniji. Da so na našem ozemlju izredno zaželeni, priča avtobusna odprava v zagrebško Močvaro prejšnje leto, s katero smo pripomogli k razprodanosti koncerta. Trend oboževanja se je nekoliko obrnil z letošnjim nastopom na Metalcampu, ki je zaradi slabega zvoka band s sicer enim najbolj pestrih glasbenih aranžmajev zapisal kot dolgočasen. Na račun pregrešno dolge setliste headlinerjev Kreator marsikateri oboževalec zgodnejših albumov ni prišel na svoj račun. Kot pristaš novejših stvaritev sem vsako sekundo nastopa požiral z velikim zanimanjem in užival na vse pretege. Najbolj v spominu ostane markantna pesem Kafir, ki je združila grla publike ob bogokletnem refrenu »There is no God«, od bolj priznanih klasik pa je šla prav tako v slast pesem Sarcophagus. Band je postregel še s hitrejšimi stvaritvami novih albumov in zaključil z Black Seeds Of Vengeance. Kljub razdeljenosti mnenj obiskovalcev se mi zdi, da death metal te sorte težko zveni bolje, kot je bilo slišati v tej dvorani. Kitare so bile ostre in močne z dovolj »podna«, da so se šibila rebra. Ob taki jakosti, ki je dotičnega večera šla v ekstreme, pa žal fizika sluhovoda narekuje nekaj popačenja, čemur se lahko uspešno izognemo z uporabo čepkov ali vate. Odličen nastop, četudi se zaradi dolžine seta kdo lahko počuti opeharjenega. Mislil bi si, da kitarskim solažam in bobnanju ta večer ne bo več para, a se je vzdušje le še stopnjevalo.
Po kratki pavzi z odra bruhne drugi in poslednji deathmetalski akt večera, kontroverzni Morbid Angel. Kljub mnogo vroče krvi zaradi zadnjega albuma so z nastopom pomirili in navdušili vse skeptike. Prejšnje leto v zelo slabo obiskani zagrebški Močvari niso imeli te sreče. Ali je štanc, ki se je med odhodom prejšnje skupine in pred začetkom Morbid Angel vrtel kake pol ure, njihovo maslo, je vprašanje. V zraku je bilo namreč čutiti nekaj izzivanja prav z elementi, ki so najnovejši studijski izdelek zapisali med bolj osovražene v metalu. Prej nič kaj negovana razvlečena in zapuščena telesa skupine Nile, ki so ustvarjena primarno za igranje in ne nastopanje, so nasledile omare, ki jim je bilo precej lažje diktirati razpoloženje publiki. Poleg odlične izvedbe ene klasike za drugo ob skorajšnjem malikovanju publike band dobesedno seva karizmo, katere radiacija je dodobra prežarčila zbrano občinstvo. Bolni riffi starejših albumov so se skoraj neopazno zlili z boljšim delom Illud Divinum Insanus. Band je nedvomno v odlični formi in vrhunsko rokuje z poslušalci. Tudi o zvoku se resnično ni bilo treba prerekati, kar je lastnost koncertov, kjer vse deluje, kot se spodobi.
»Nastop, ki ga bo težko nadkriliti,« si mislim, in švabskim Kreator pred nastopom niti ne dodelim posebne zmožnosti, da se lahko ob tako brutalnem showu, kot so nam ga servirale prejšnje skupine, sploh izkaže. Kako zmotno! Kreator po vseh teh letih in mnogih nastopih v naših krajih še zdaleč niso za odpis. Kombinacija res zveste publike in odlično odigranih več kot tri desetletja starih riffov je še povečala temperaturo tedaj že nabito polne dvorane. Miletovi rezki kriki in nagovori med komadi bi sicer lahko zavzeli mesto na odrskih deskah prizorišča stand-up komedije, a delujejo tako avtoritativno, da stopnjujejo navdušenje in energijo do konca. Od preostalih bandov pa se njihov nastop gotovo loči po uporabi odrskih luči, ki v elementarnih sunkih rdeče in modre dvorani dodajo občutek prisotnosti pekla. Otročje naivni ponavljajoči se verzi refrenov novejših pesmi so zlahka nalezljivi – glavnico setliste je namreč sestavljal v letošnjem letu izdani album Phantom Antichrist –, najbolj pa se nam je mešalo ob klasikah z albumov Endless Pain, Extreme Agression in Coma Of Souls.
Kljub odličnemu nastopu z daleč najboljšim odzivom večera bi časovnico raje preuredil v prid kakšnega komada več skupine Nile, ki po sedmih izdanih albumih žal publike ne dosega več tako kot v času najbolj priznane plošče In Their Darkened Shrines.
Prenovljena, menda večja, a optično manjša dvorana se je za tovrstne dogodke izkazala za vrhunsko. Nekajkrat povečan balkon obiskovalcem nudi možnost, da si band resnično ogledajo z vseh strani, vključno s perspektive banda na publiko. Kljub slabemu tisočaku obiskovalcev, daleč nad vsemi pričakovanji, je pretočnost dvorane takšna, da polnjenje in praznjenje poteka gladko. Ob naboru cocktailov in prijaznega osebja tako pozdravljam razplet dogodkov, so dvorano ohranili v uporabi. Žal pa ne gre za prostor, ki bi nudil poceni nalivanje s pivom.
Priporočil bi le, da se pred dvorano namesti kakšna kanta za smeti, tako konec koncerta ne bi bil zaznamovan z zvokom pokanja steklenic pod gumami taksistov.