REPORTAŽE

23. 8. 2016

Kaltenbach Open Air 2016

Spital am Semmering, Avstrija / 18. - 20. 8. 2016

Drugače kot v začetku novega tisočletja, ko se je rodil in začel razvijati tale mali avstrijski festival in je bil zaradi nepoznavanja in večjih razdalj do drugih festivalov dodobra poznan tudi v Sloveniji, Kaltenbach Open Air po trinajstih letih delovanja že skorajda potrebuje predstavitev med slovenskimi bralci. No, samo skorajda, saj sem to delo opravil že lansko leto, ko sem obiskal KOA 2015, zato ste vabljeni, da v lanski reportaži preberete vse, kar vas o tem festivalu zanima, jaz pa se bom medtem vrgel neposredno v letošnje dogajanje.

Nastopili so:

Četrtek, 18. 8. 2016
16:00-16:30 Ebony Archways
16:50-17:20 Moros
17:40-18:10 Monument Of Misanthropy
18:30-19:10 Mortal Strike
19:30-20:10 Waldschrat
20:30-21:20 Frantic Amber
21:40-22:40 Diabolical
23:10-00:30 Taake
00:50-01:30 Anomalie

Petek, 19. 8. 2016
11:30-12:00 Pray For Pain
12:20-12:50 Stormrage
13:10-13:40 Mosfet
14:00-14:40 Insanity Alert
15:00-15:40 Age Of Agony
16:00-16:40 Steel Engraved
17:00-17:40 Harakiri For The Sky
18:00-18:40 Rectal Smegma
19:00-19:50 Skyforger
20:10-21:00 Forgotten Tomb
21:30-22:40 Insomnium
23:10-00:30 Exodus
00:50-01:30 Taxidermist

Sobota, 20. 8. 2016
11:30-12:00 Halo Creation
12:20-12:50 Vulvathrone
13:10-13:40 Asmodeus
14:00-14:40 Epsilon
15:00-15:40 Ctulu
16:00-16:40 Sakrileg
17:00-17:40 Nuclear Vomit
18:00-18:40 Thulcandra
19:00-19:50 Internal Suffering
20:10-21:00 Impaled Nazarene
21:30-22:40 Tankard
23:10-00:30 Unleashed
00:50-01:30 Abrupt Demise

Ogledal sem si:
Vulvathrone na KOA 2016:
Letošnji festival KOA so zame otvorili nam vsem več kot dodobra poznani porno grind razgrajači Vulvathrone iz Murske Sobote. Glasbeno ali tehnično o njihovih nastopih ne znam povedati nič novega, kar o njih že nisem napisal, saj sem jih letos gledal in poslušal v živo že kar tretjič. In ker se v bodoče v tej zvezi ne želim več ponavljati, saj imam občutek, da ne bo dolgo trajalo, ko bom Prekmurce ponovno kje ujel v živo, se bom držal naslednjega načela: dokler Vulvathrone ne izdajo novega, tretjega albuma, ki ga Herman obljublja že celo večnost, njim v svojih reportažah ne bom več posvečal nobene prave pozornosti. Upam, da bo to za Hermana dovoljšna motivacija, da malo pospeši stvari. A da se vrnem v Spital Am Semmering, kjer so poleg Hermana na odru stali še Goran s svojo bas kitaro in dva neznanca. Ta nista bila neznana samo meni, temveč tudi bandu. Ker je moral Jure v zadnjem trenutku odpovedati svojo udeležbo, je Herman povabil na oder dva naključna pogumneža. Besedila pri Vulvathrone tako ali tako nihče ne pozna, zato razlika sploh ni bila opazna. Bolj opazen, čeprav dodobra skrit za bobni, je bil Matko, ki je zamenjal »Slovenija ima talent«-Simona, ki se po Evropi mudi skupaj z Melechesh. Skratka, kaotičen nastop kaotične zasedbe.
Asmodeus na KOA 2016: Po kratkem premoru so oder zasedli avstrijski black metalci Asmodeus. Od njih sem pričakoval največ, dobil pa najmanj. Band, ki že deset let ni izdal nobenega novega materiala, se je s svojim black metalom predstavil kot klavrna senca tega, kar so nekoč bili. Morda bi zanje še najbolje ustrezal opisnik »zaostali v času«, saj mi pri njihovem nastopu ni ustrezalo skorajda nič. V njihovi glasbi nisem znal najti nič posebnega, nobenega zapomljivega riffa, temveč samo zlajnane in dolgočasne viže, ki jih band, podobno kot Belphegor, meša z death metalom. Če si band nepopisno želi nove slave, je to zagotovo napačna pot, če pa so le bile skomine po nastopanju v živo prevelike, potem pa band nekako razumem.
Ctulu na KOA 2016: Ctulu so bili drugi predstavniki črne kovine, ki sem jim prisostvoval pri svojem nastopu. Kot prvo sem seveda opazil lažno šminko, saj sta imela oba kitarista oblečeno masko z narisanim corpse paintom. Malo drugače kot Mgla, zato sem jim dal plus točko, toda za pozitivno oceno so me morali prepričati še z glasbo. S svojim tretjim albumom Seelenspiegelsplitter me band na ploščku pred leti namreč ni kaj prida prepričal, ocena v živo pa je tudi izpadla podobno. Zaradi zateženih Asmodeus pred njimi je moja letev kakovosti sicer nekoliko padla, zato so si Ctulu (morda) zaslužili višjo oceno, kot bi jim jo pripisal sicer, a pod črto me hiter in na dveh kitarah osnovan black metal tudi ni ravno vrgel na hrbet. Vsekakor solidno.
Sakrileg na KOA 2016: Nemškemu je ponovno sledil avstrijski black metal, tokrat s Koroške. Sakrileg igrajo nekoliko počasnejši black metal kot Ctulu, zato se tudi nisem tako zelo namučil med poslušanjem, a njihov depresivni pridih mi ta dan enostavno ni bil po godu. Sicer ne morem trditi, da delajo Avstrijci kar koli narobe, a dosti prav pa tudi ne. Že slišane in ušesom poznane melodije in ritmi so morda razlog, da je band po sedmih letih obstoja ostal pri samo enem studijskem albumu.
Nuclear Vomit na KOA 2016: Največje presenečenje festivala so bili zame Nuclear Vomit. Poljaki so bili drugi predstavniki grind metala ta dan, na poti do odra, ko jih še nisem videl, pa sem dejansko pomislil: »Pa saj niso bili Gutalax napovedani za letos!?« Kaj naj k temu še dodam drugega kot to, da si v reportaži zadnjega dne z MetalDays preberete, kako zgleda grind zabava? Na KOA se je ta vendarle odvila z manj rekviziti. Super popestritev predhodno bolj mračnega vzdušja.
Internal Suffering na KOA 2016: Na Internal Suffering me je opozoril kolega, preden sem se odpravil na festival. Kolumbijce mi je omenil kot enega od bandov, ki bi si jih on ogledal, če bi imel priložnost obiska festivala. Ker cenim njegovo glasbeno mnenje, sem se po tihem veselil nastopa, ki pa se je začel nekoliko nenavadno. Na pripravljen oder je namreč stopil basist in nam vsem obrazložil, zakaj bo band ta večer nastopil kot trojček in ne četverček – bobnar je imel prometno nesrečo z motorjem in si je poškodoval roko. Njegovo mesto je zamenjal računalnik oziroma ritem mašina, s čimer se pa band ves čas svojega nastopa nikakor ni mogel sprijazniti. Iz tega razloga sta se nam basist in pevec po vsakem komadu vedno znova opravičila za bobnarjev izostanek, kar pa je dejansko najbolj motilo samo dotične osebke na odru. Še Mika od Impaled Nazarene, ki je opazoval začetek njihovega nastopa, je rekel »What the fuck, who cares!« Bolj se ne bi mogel strinjati, kajti dvomim, da bi pravi bobnar lahko kakor koli izboljšal tole tričetrturno kolumbijsko uspavanko brutalnega tehničnega death metala. Novi komadi iz hiše Internal Suffering niso namreč nič drugega kot en sam ropot, medtem ko starejši komadi izkazujejo večjo povezanost s klasičnim death metalom in s tem tudi večjo mero zabave.
Impaled Nazarene na KOA 2016: Z nastopom Impaled Nazarene se je prostor pod odrom prvič ta dan resnično dodobra napolnil. Toda band, ki ga organizatorji MetalDays iz njim neznanih razlogov nočejo na svojem festivalu (citiram band, s katerem sem na kratko pogovoril med signing sessionom), ni bil ravno najbolj zadovoljen nad številčno, vendar statično publiko. Mika je celo povedal, da pred tako zaspano publiko še nikoli niso igrali. Glede na lastno opažanje se kar strinjam z njim in se hkrati tudi sam posipam s pepelom, saj osebno nisem kaj dosti prispeval k dinamiki dogajanja pod odrom. Sem pa zato toliko bolj užival v notranjosti, ko sem slišal najrazličnejše komade bandove celotne diskografije, še najbolj pa med Karmakeddon Warriors, Kali-Yuga, Motörpenis (izrečen poklon Lemmyju Killmisterju), Total War - Winter War ali Ghettoblaster. Zaradi kračine je bilo število odigranih komadov v slabih petdesetih minutah relativno visoko, poleg prastarih komadov z demo posnetkov Goat Perversion pa me je band spomnil še na odličen album Absence of War Does Not Mean Peace, ki ga iz neznanega razloga že dolgo nisem poslušal. No, do trenutka pisanja teh vrstic. Impaled Nazarene, hvala za tole! In če ne drugače, se vidimo na Grossmannu, saj bi Mika rad igral na festivalu filma in vina, kjer so pred nekaj leti igrali tudi Laibach.
Tankard na KOA 2016: Nemški thrash veterani Tankard so bili zadnji band, ki bi si ga želel videti in slišati. A kot je povedal njihov frontman in vokalist Gerre, jih je treba spoštovati že zaradi tega, ker v 34 letih obstoja nikoli niso prenehali z delovanjem. So neutrudljiv thrash ustroj (poskočen kitarist na odru je še najboljši dokaz za to), ki ga poganjajo njegovi s pivom napojeni fani. Osebno o njih menim, da je danes zame enostavno prepozno, da bi se lotil njihovega heavy/rock/punk obarvanega thrasha, ki je pri večjem delu publike poskrbel za glasno odobravanje.

SORODNE VSEBINE:
14. 7. 2017Znana časovnica za KOA 2017 / Novice
27. 1. 2014Kaltenbach Open Air 2014 / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
9. 8. 2019
MetalDays 2019, 5. dan
Reportaža
8. 8. 2019
MetalDays 2019, 4. dan
Reportaža
7. 8. 2019
MetalDays 2019, 3. dan
Reportaža
6. 8. 2019
MetalDays 2019, 2. dan
Reportaža
5. 8. 2019
MetalDays 2019, 1. dan
Reportaža
17. 7. 2019
Combichrist / Terrolokaust
Reportaža
16. 7. 2019
Obscene Extreme 2019
Reportaža
10. 7. 2019
Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2019
KONCERTI & FESTIVALI
18. 8. 2019
Metallica, Ghost, Bokassa
Letališče Letnany, Praga, Češka
19. 8. 2019
TrNOVfest: Opća opasnost, Ambra
CSK France Prešeren, Ljubljana
21. 8. 2019
Grai, Anabioz
MC Pekarna, Maribor
22. 8. 2019
Kaltenbach Open Air 2019
Spital am Semmering, Avstrija
22. 8. 2019
TrNOVfest: Metalsteel, King Foo
CSK France Prešeren, Ljubljana
23. 8. 2019
Iron Reagan
Rock Town, Cordenons (Pordenone), Italija