REPORTAŽE

3. 12. 2010

Job For A Cowboy / Whitechapel / Annotations Of An Autopsy / Trigger The Bloodshed

Arena, Dunaj / 17. 11. 2010

Na Dunaju sem bil nazadnje februarja … Koncert Machine Head, »izvenzemeljska« izkušnja odličnega zvoka, popolne setliste in dvorane Gasometer, ki je od metal bogov poslana nam smrtnikom, da v njej lahko v polnosti užijemo prednosti dobrega zvoka in neverjetnih luči. Na poti nazaj pa toliko snega, da sem ga že imel krepko »poln kurac«, ne glede na to, da me tovrstni produkt narave, ki vedno razveseli vsaj Immortal, vedno napolni s srečo in otroškim veseljem.
Pot na Dunaj nekje sredi novembra … Tridelna ekipa (vsaka čast Primožu, ki je z namenom vzel mesečno vinjeto, saj se na Dunaj vozi pogosteje kot ministri v nekdanji Avstro-Ogrski) na poti pod sivimi oblaki. Ergo, dremanje in debate do nekaj postajališč, na katerih smo konzumirali doma narejene sendviče (»fuck off« benzinskim pumpam, ki so glede tega ripp-off). Izjema je bilo postajališče Old Timer, lepo urejeno, nekje na avstrijskem Štajerskem, kjer lahko do WC-ja prideš po toboganu in spiješ kavico (ki ji jaz pravim »direktorska kafica«, ker me spomni na tiste kavice iz srbske serije Bolji život) za močnejšo dozo budnosti. Samo, ne »me jebat« – častim frendoma kofe in me prasci (Oldtimer in ne frenda) oberejo za 7,80 Eur! Šale na to temo so do Dunaja postale stalnica.
Ne glede na vse prednosti medtedenskega prometa, je lahko prihod na cilj poln zapletov in če že ni konica, pa so cestne ureditve takšne, da se kar hitro lahko spet znajdeš na obvoznici. A tudi to ni panika … Do Arene preprosto pridete tako, da greste proti Gasometru in po prihodu iz obvoznice malce zavijete na levo – dvakrat. Po manevru »no U-turn allowed« zlahka najdete parking in se znajdete pred Areno, ki je po mojem mnenju po izgledu ekvivalent ljubljanske Metelkove – grafiti, skvoterski izgled, le z manj klubi. Arena je en ogromen klub, poleg ima še res velik letni oder in gledajoč na stene kluba lahko povem, da ima Arena izjemno bogat glasbeni program.
Prednost tega, da greš tja kot predstavnik nekega medija je v tem, da dostikrat prihraniš za karto. Slabost je, da moraš iti toliko prej, da se lahko pogovoriš z bandom. Ki ga kljub dogovorjeni uri še vedno čakaš. Vsaj pol ure. No, tako smo tudi mi čakali Job For A Cowboy in Whitechapel in lahko povem, da je v slučaju prvega čakanje bilo vredno, v slučaju drugega ne, ker je bil kitarist »sfukan do amena« in tudi intervju je bil podoben zmenku med super izgledajočo manekenko in Gustavom.
Koncert se je začel točno in ob pogledu na publiko sem ugotovil, da so avstrijski deathcorovci oblečeni kot katalog Imperial Mercha in da sva s Primožem verjetno najstarejša. Kar pogrešal sem razne Sajmone, Brutal Sandije, Mavhe, Danije in ostali folk, zaradi katerih je metal koncert res METAL koncert. Tole je bil več ali manj fashion show, pri katerem se je skoraj vedno izkazalo, da je tole zgrešen dan za koncert.
Prvi so na oder prišli angleški Trigger The Bloodshed, ki brez miru promovirajo tretjo ploščoz naslovom Degenerate. Kvintet, ki zdaj na bobnih gosti tudi Dana Wieldinga (ex- Aborted), se ponaša z odličnim death metalskim šusom, ki bolj kot na deathcore vleče na Hate Eternal z občasnimi »đđđđđđ« deli. Pevec Johhny je psiho, motivirati hoče splošno klavnico, ostali člani ne zaostajajo za njim. Rezultat je cel kup otrok s čupico a la »južni val«, majicami s trupli in bandi a la Dying Tuesday Got Me Thinking Of You Once Again, Ingrid, ki ne vedo, kako izživeti svoje PS3-frustracije, razen kadar je na vrsti deathcore breakdown. Ta je v slučaju Trigger The Bloodshed bil zgolj eden! Kakšno veselje so imeli … no, emoti, ko so opalili ta del. Boljši so bili v Ortu septembra, a na koncu se je izkazalo, da so bili Trigger The Bloodshed najboljši band večera.
Za njimi so nastopili Annotations Of An Autopsy, eden najslabših bandov na svetu, ki na ploščah igra super in tudi tam se sliši, da prihajajo iz Anglije. V živo se ta predstava sesuje hitreje kot nuna v orgiastičnem porniču. Big Steve Reagan in ostali so namreč samo za »dečurlijo« izbrali najpočasnejše in mosherske komade, ki imajo toliko izvirnosti kot slovenske humoristične serije. »Džn-džn-džn, jeeee, madafaka, violence, kill kill kill, circle pit, džn-džn-džn«, zavaljeni tipi z grdimi majicami in usklajenimi gibi na odru … Grozota! Že v Ljubljani so bili grozni, a tole je bilo še bolj obupno. Edina dobra stvar – majica Judas Priest, ki jo je imel bobnar. Pa sploh ne vem, če so igrali hit Sludge City … če so ga, se je itak izgubil v tistih breakdownih.
Vmes smo hodili v improvizirano kadilnico (beri: dvorišče ob dvorani, obdano z nekakšnimi selotejp-ograjami, katerega vrata se odprejo v času menjave bandov in zaprejo, ko nov band stopi na oder), nato pa je bil čas za band, ki je po mojem mnenju ekvivalent Suffocation (kar se deathcore scene tiče) – Whitechapel, ki so na tej turneji promovirali zelo dobro novo ploščo, A New Era Of Corruption. A tudi tokrat sem bil razočaran. Namreč, zvok je bil tak, da sem imel občutek, da od treh kitar (!!!) slišim – kot se je izrazil Primož – le bas boben. Ki bi tudi bil super, če bi na bobnu bil originalni bobnar, a ne – ravno za to turnejo so dobili novega, ki je dober, a malce preveč lesen. Najbolj je razočaral vokalist Phil, ki ob vseh živih kruljačinah/kričačinah, ki jih obvlada, mora zajebati prav dominantno kruljenje, ki je zvenelo grozno. Setlista ok, ostalo ne. Edino, kar me je razveselilo, je bila komedija z naslovom Wall Of Death. Avstrijci, kaj češ …
Job For A Cowboy so v sklopu promocije albuma Ruination prvič imeli evropsko headlinersko turnejo. Ja, tudi oni so se iz Švice peljali osem ur s kombijem, povrh vsega pa še pili viski na odru, kar je rezultiralo v tem, da so bili morda kar živahni, a je pevec Johnny ob super kruležu fasal obupen krik, ki ga lahko primerjam s piskanjem Dannyja Filtha na Metalcampu nekaj let nazaj. Sesul je vse. Ostali člani »ga pičijo« sto na uro, še posebej bobnar John Rice, a zvok je bil kljub obetavnemu začetku spet grozen. Odlična setlista, super dinamika, a kaj, ko je najbolje zvenela priredba The Crown.
Vse skupaj sešteto – vesel sem, da nisem plačal nič več kot bencin in tisti frdamani kofe. Naslednjič grem v Avstrijo samo še na Iron Maiden, ha, ha. Pot nazaj je bila prespana, ker je voznik moril z Mars Volto … jao!

SORODNE VSEBINE:
16. 6. 2006Job For A Cowboy / Novice
16. 5. 2014Whitechapel / Novice
29. 6. 2012Whitechapel / Novice
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
19. 7. 2019
Blacksmith Night: Samperium, Extreme Smoke 57, Rodoljubac
Bar Kovačija, Tolmin
19. 7. 2019
Izola Mjuzik Fest 8
Letni kino Arrigoni, Izola
19. 7. 2019
Straight Ahead Festival 2019
Bambergsaal Parkhotel, Beljak, Avstrija
19. 7. 2019
Krawal 2019
Jesenovec, Železniki
20. 7. 2019
Yöu, Bring on the Vanguards, Dust Collector
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
21. 7. 2019
MetalDays 2019
Sotočje, Tolmin