Heavy Metal Night 2006

Drugi julijski vikend je slovenska metalska meka postala najbolj metalska vas v Sloveniji, Veliko Ubeljsko. Trije Forgotten Eden člani, Jure, Miha in Jimmy ter tonski mojster Miha Valič oziroma Društvo Eden so pripravili drugo izvedbo Heavy Metal Night, ki je lani zaradi posredovanja krajanov moral odpasti. Letos je na srečo vse potekalo brez večjih problemov in enega najboljših metal žurov tudi višja sila ni mogla preprečiti.
Ob deveti uri zvečer je bilo tako vse pripravljeno na začetek koncerta, medtem pa se je že veselo točilo dvesto litrov brezplačnega bambusa. Žeja in res lepo številčna publika (prek sedemstoglava) sta poskrbela, da je bambusa kmalu zmanjkalo, seveda pa to ne velja za ostalo pijačo. Manjkalo je edino kaj za pod zob, za vse ostalo je bilo poskrbljeno, pijačo, merchandise, sanitarije, prostor za kampiranje, celo ekran e bil postavljen.
Heavy Metal Night so odprli prav Forgotten Eden. Fantje so že tako ali tako imeli polno glavo skrbi in dela z organizacijo, potem pa jim je še med prvim komadom Nightfalls vrglo ven elektriko. Izpad se je ponovil še dvakrat, kar je bandu seveda vzelo nekaj zaleta in motivacije za nastop. A kljub vsemu se niso dali in potrudili so se po najboljših močeh; imeli pa so tudi pravo vzpodbudo s strani publike. Del nastopa je bandu pomagal še tretji kitarist, del je Jure samo pel in prepustil kitaro kolegu, preostali del pa so odigrali v standardni postavi. Ob komadih z nedavno izdanega prvenca so Ubeljci odžagali še dve heavy metal klasiki, Rock You Like A Hurricane od Scorpions ter Back To Back od Pretty Maids, odpravljanju težav z elektriko pa so se posvetili po odigranem Teodoru Vojščaku.
Po Forgotten Eden so sledili Pomaranča, ki so nastopali tudi že na prvi izvedbi tega dogodka. Legende slovenskega heavy metala v zadnjem času spet bolj redno koncertirajo, vsaj tukaj pa je izgledalo, kot da dejansko le koncertirajo in da se na vajah ravno ne dobivajo. Na začetku so delovali dokaj neuigrano, Mijo in Boris pa sta tudi glasno (neokusno) izrazila nezadovoljstvo nad tonskim mojstrom. Pri Pomaranči se, odkar nastopajo kot kvartet, čuti pomanjkanje klaviatur in mogoče ne bi bilo slabo, če bi malo premislili o angažiranju kakšnega klaviaturista. Repertoar, ki so ga odigrali, je bil standarden za letos, od Do neba iz pekla, Ne verjemi očem, Takoj se dava dol, Release, Šminka, Moja smrkljica, Moli in seveda nepozabnega Soldata, vrhunca nastopa. Še vedno pa ni slišati nobenega novega komada, čeprav naj bi Pomaranča delali na tem. Tekom nastopa so se stvari na odru le spravile nekako v red in od Soldatu ter bučnem aplavzu so Pomaranča prepustili oder naslednjim.
To so bili headlinerji večera, težko pričakovani Divlje Jagode. Danes mednarodna zasedba (s po dvema Hrvatoma in Bošnjakoma) je začela z legendarnimi Motori, ki so že nakazali, da bo njihov nastop prava poslastica. Sprva so bili sicer še malce zadržani, a tekom nastopa so popustile vse zavore tako na kot pod odrom in ekipa z virtuozom Zelejem Lipovačo na čelu je stopnjevala vzdušje in ga pripeljala do več pravih vrhuncev. Komade novejšega datuma z Od neba do neba albuma (Marija, Kap po kap, Piši mi...) so menjavali s starimi klasikami Let na drugi svijet, Šampioni, Sve iz inata, Jedina moja, Turski marš, Divlje jagode, itd. Band je bil fantastičen, uigran kot da bi koncertirali vsak dan, frontman Pero Galić je ob Zelejevi pomoči vzpostavil enkraten stik s publiko. Ta je predstavljala večstoglavo spremljevalno podporo na vokalu. Ni važno, ali je šlo za nov ali star komad, povsod se je glasno prepevalo. Tudi zvok je bil idealen. Redko pri nas doživiš tako popoln nastop, na katerem se vse poklopi, kot je bil ta. Že tako je bil čisti »raztur«, potem pa na koncu še novejša verzija Motorov; in spet norišnica...
Po dveh urah Divljih jagod ni bilo kaj dosti časa za počitek, na vrsti so bili še Metalsteel. Beny, Matej, Rok in Daša so se izpod odra, kjer so bili pred tem eni izmed bolj dejavnih, preselili na oder in le še nadaljevali super noč, ki so jo pred njim zastavili ostali. Band je bil sproščen, odlično razpoložen, enako velja za publiko (ki sicer ni bila več tako številčna kot pri Divljih jagodah). Metalizirati so začeli s komadi z albuma Taste The Sin, Noč strasti, The Eye Of The Pyramid, Trapped In The Nightmare, The Curse Of Love, The Lonely Man's Revenge, Heavy metal Is Our Religion, vmes odigrali še kak starejši komad in priredbo (Manowar, Iron Maiden). Žal so morali zaradi pozne ure končati nastop že po slabi uri in so zaradi tega izpustili nekaj stalnega repertoarja. Škoda.
A žura s tem še ni bilo konec, nadaljevalo se je vse do jutranjih ur in tudi še zgodaj dopoldan na Ubeljskem ni bilo dolgčas. In dolgčas gotovo ne bo tudi na naslednjem Heavy Metal Night. Se vidimo tam.