REPORTAŽE

28. 2. 2014

Hatebreed / Napalm Death / Kreshesh Nepitash

Kino Šiška, Ljubljana / 21. 2. 2014
Avtorica: Zara Kastelič

Skoraj tri mesece je po vsej verjetnosti marsikdo nestrpno pričakoval koncert, ki se je odvil v petek, 21. februarja, v Kinu Šiški. Eni so se bolj veselili obiska legendarnih hardcorovcev Hatebreed, druge je bolj navduševal prihod kraljev grindcorea Napalm Death, tretji pa so komaj čakali na oba banda. Sama sem si, sprva skeptična glede lokacije, najbolj želela ponovno doživeti tisto neverjetno energijo, ki jo znajo le Napalmi ustvarjati in to uspešno počnejo že skoraj sto let. Upala sem na ponovno doživetje Orto bara leta 2006, kar se je hitro izkazalo za neuresničljivo.
Dogajanje se je v katedrali Kina Šiške pričelo nekaj po osmi uri, ko je oder zavzela petčlanska hardcore zasedba iz Trbovelj, Kreshesh Nepitash. To je izvrsten band s super uigrano zasedbo, ki ima zelo dober glasbeni okus. V svojem polurnem repertoarju so dokazali, da se na velikem odru znajdejo odlično in prav tako jim ni tuja uspešna interakcija z njihovimi poslušalci. Glede na status predskupine dveh večjih glasbenih imen so imeli Kreshesh Nepitash zelo močno podporo s strani publike. Z zelo pozitivnim vtisom menim, da si organizatorji ne bi mogli zamisliti primernejše predskupine.
Po polurnem premoru, ki ga je večina prisotnih preživela na čik pavzi, smo se vrnili v še precej prazno dvorano. Čeprav je čas opozarjal na to, da bi morale biti prve vrste, v pričakovanju na grindcore legende, že nabito polne, ni bilo tako. Veliko prisotnih je najverjetneje menilo, da Napalmi ne sodijo v takšno veliko dvorano. Zakaj naj ne bi? Njihova oboževalska podpora je močna, igranje izvrstno, odrske kilometrine pa imajo že toliko, kolikor je vsi, ki to beremo, ne bomo imeli še v naslednjih treh življenjih skupaj. Vendar dejstvo je, da Napalm Death res ne sodijo v ta sterilen prostor, kjer jih pred »nevarnimi« oboževalci varuje varnostna ograjica in jezni varnostniki. Vse to je namreč v nasprotju z etiko, ki jo zagovarjajo. Sicer pa so Napalm Death ponovno dokazali, da so kralji iz vseh vidikov. Postregli so nam s perfektno setlisto, ki je vključevala tako nove kakor stare komade. Slišali smo lahko najnovejše utilitaristične Everyday Pox, The Wolf I Feed, Errors in the Signal, potem pa še malo starejše hite When All is Said and Done, Silence is Deafening, Time Waits for no Slave, On the Brink of Extinction. In še najstarejše komade kot so Unchallenging Hate, Suffer the Children in seveda najbolj zaželjenega, Scum. Enourni koncert ni izključil še mnogo drugih komadov, med drugim tudi priredbe kultnih Dead Kennedys - Nazi Punks Fuck Off. Pravi balzam za ušesa je bilo Barneyevo nagovarjanje v vsaj meni zelo prijetni birminghamščini, s katerim je med komadi pripovedoval napalmovske modrosti. Skratka – band trga gate že več kot trideset let in vse kaže na to, da še dolgo ne misli odnehati – zakon! In seveda je to dokazoval tudi mosh, ki se je pod odrom Kina Šiške dogajal ob vsakem komadu.
Zaradi mene bi se lahko ob zaključku koncerta Napalm Death zaključil kar celoten večer, vendar je njegov vrhunec za nekatere bil še dolge pol ure daleč. Hatebreed so zanimali tudi mene, saj sem jim pred leti namenjala precej poslušalske pozornosti, sedaj pa je bila priložnost band videti tudi v živo. Ko se je band prikazal na odru, je pod njim vladala večja galama kakor pri njihovih predhodnikih, predvsem pa se je v ozračju močno dvignil nivo testosterona – v izogib temu, da bi s kolegico dvorano zapustili bradati, sva se modro odmaknili v zgornje vrste in dogajanje za spremembo opazovali od daleč. Petčlanska zasedba je dobro izkazala svojo profesionalnost, vendar je delovala zelo naduto in prepotentno, svoj nastop pa zaključila v manj kot eni uri. Žal ne morem trditi, da so Hatebreed pustili kakšen globlji vtis poleg praznine, čeprav se je Jasta precej trudil vzpostavljati interakcijo s publiko, ampak morda z napačnim pristopom. Je pa večina dvorane vidno uživala, predvsem tistih nekaj pogumnih posameznikov, ki so vsake toliko zašli na oder.
Petkov koncert se je tako zaključil krepko pred polnočjo, hreščanje v ušesih pa je zaradi slabega zvoka trajalo še vsaj pol ure. Je pa bilo zaradi Napalm Death vsekakor vredno.

SORODNE VSEBINE:
24. 8. 2012Metalcamp 2012 / Reportaže
30. 8. 2012Brutal Assault 2012 / Reportaže
25. 11. 2013Napalm Death, Hatebreed / Novice
23. 8. 2005Napalm Death / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
19. 9. 2019
Mgła, Martwa Aura, Dagorath
Reportaža
18. 9. 2019
Metal Klavnica LIII: Putrid Pile / Vulvathrone / Anime Torment
Reportaža
10. 9. 2019
Soen / Wheel / The Price
Reportaža
5. 9. 2019
Kaltenbach Open Air 2019, 3. dan
Reportaža
3. 9. 2019
Kaltenbach Open Air 2019, 2. dan
Reportaža
2. 9. 2019
Kaltenbach Open Air 2019, 1. dan
Reportaža
29. 8. 2019
Črna Šagra: Dekadent / Grob / Chains
Reportaža
23. 8. 2019
Metallica / Ghost / Bokassa
KONCERTI & FESTIVALI
24. 9. 2019
Misþyrming, Darvaza, Vortex of End
Backstage, München, Nemčija
25. 9. 2019
In Other Climes, Gužva u Bajt, Jegulja, Negative Slug, Agregat
Lepa Žoga, Ljubljana
26. 9. 2019
Domorodni četrtki: Dust Collector
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2019
The Cosmic Dead, Blackoutt
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
28. 9. 2019
Armaroth, Nature, Decage
MKC Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka
28. 9. 2019
Obnounce, Dark Sphere, Mario and the Chillers
Mladinski center Gornja Radgona