REPORTAŽE

6. 6. 2018

Gutalax / Spasm / Glista

Orto bar, Ljubljana / 13. 4. 2018

»V Orto Baru je lepo i-a-i-a-ooo, ker tam se svinje derejo i-a-i-a-ooo«. S to pesmico bi lahko nekako opisali, kaj se je dogajalo na petek 13. v kultnem rock/metal baru v Ljubljani. Veliko dretja, krikov ter posranih ljudi, ki so se valjali čez celotno dvorano – kot se za ta vraževerni datum spodobi. Razlog za to »ojnk-ojnk« obnašanje ni tičal le v koledarju, ampak predvsem v posebnih obiskovalcih, ki smo jih imeli ta večer. V prestolnici so se namreč ustavili češki toilet grinderji Gutalax v spremljavi perverznih Spasm. In kdor si je že kdaj ogledal njihove nastope v živo, je lahko vedel, kakšno »sranje« lahko pričakuje. Oba banda, poleg izvirnih kostumov, odlikuje izjemno zabavno vzdušje, h kateremu v veliki meri pripomore tudi publika, ki poskrbi za obvezno opremo. Ta je običajno sestavljena iz toaletnega papirja, WC ščetke (po možnosti še nerjave barve) ter ostalih toaletnih pripomočkov. Najbolj pogumni si verjetno privoščijo še kakšen deci odvajala pred koncertom – vse za čim bolj pristno doživetje.

In takoj, ko sem se približal vhodu, mi je bilo jasno, da bomo podobno sliko videli tudi na tem dogodku. Vsak drugi je bil zakamufliran v toilet paper nindžo ali vihral čarobno palico iz školjke, za barvito lep dodatek pa so poskrbeli nekateri v kostumih samorogov. Še preden pa sem podrobneje začel razmišljati, v kakšnih barvnih odtenkih bo danes pricurljala mavrica iz teh magičnih bitij, sem že moral pohiteti na prvi akt večera. Ta je pripadal domačinom Glista. Njihovi začetki segajo v konec leta 2015, končno kadrovsko podobo pa so dosegli v začetku letošnjega leta. Gre za skupino falotov, ki preigravajo grindcore s širokim spektrom dodatkov – od punka, preko thrash in black metala, pa vse do klasike in diska. Ni da ni. Vse to smo dobili zapakirano v slabi uri, ki je minila, kot bi trenil. Definitivno bi si zaslužili še kakšnega poslušalca več pod odrom poleg njihove lokalne fan baze, ampak njih to ni zmotilo. Odigrali so suvereno in sproščeno, z veliko šale in komunikacije s svojimi privrženci. Tako so jih s svojimi vložki klasične glasbe spodbudili k plesu valčka (da, prav ste prebrali), na veliko veselje hard core plesalcev pa tudi niso izpustili nekaj disko tonov v enem izmed introv ter ob zaključku svojega akta. Celoten zvok je deloval dobro, mogoče bi lahko le pevca dali bolj naglas. Izpostavil bi še njihovega najnovejšega člana, bobnarja Cepanca, ki me vedno znova navduši. Že pri Eruption prikaže neverjetno hitrost, tukaj pa gre še korak dlje. Sedi, pet.

Usklajeno z njihovim zaključkom pa je na vrata Orta očitno začel pihati en velik volk, saj so se kar naenkrat vsi prašički znašli v »svinjaku« pod odrom. Čas je bil za predstavo čeških skupin, ki zadnja leta k nam že redno prihajata skupaj v paketu. Prvi so bili Spasm, ki v naše konce zahajajo od leta 2012, ko so se ustavili v Murski Soboti, nazadnje pa smo jih imeli možnost videti na lanskem MetalDaysu. Definirajo se kot drum'n'bass gigolo goregrind in so v dobrih 17-ih letih delovanja izdali štiri samostojne albume, v letu 2017 pa so se združili prav z Gutalax za skupno izdajo. Njihova oziroma pevčeva prezenca na odru je … šokantna, blago rečeno. Predstavljajte si ogromnega mroža v borat kopalkah in masko, iz katere štrli ogromen dildo. Še dobro, da sem stal nekoliko bolj v ozadju in sem kratkoviden. Trio prisega na zvok brez kitare, in čeprav sem tudi sam kitarist, je v tem primeru sploh nisem pogrešal. Bobnar lepo narekuje močan in hiter ritem, ki mu basist lepo sledi in zraven poskrbi še za nizke distorzijske melodije, vse skupaj pa lepo zapolni vokalist in delavec Radim s svojim vreščanjem, ki spominja na zvoke iz prašičje klavnice. Večina besedil je pornografsko naravnanih iz lastnih ali drugačnih izkušenj. Glede na slišano so te izkušnje bile zelo pestre. Je pa res, da precejšen del teh med samim koncertom tudi nisem razumel, tako da sem se za detajle obrnil na naš starejši intrevju z njimi – zgolj za potrebe reportaže, seveda. Komadi so kratki in udarni ter poskrbijo za eksplozijo energije. V kombinaciji z dobro komunikacijo in nagovarjanjem pevca je tako v dvorani nastala cela štala. Publika je od navdušenja ves čas hodila na oder se poklonit skupini in nato pogumno stagedivat v tisti mosh pogube. Zaključili so tako kot večina nas vsak večer, s pesmijo »Masturbation - No Pain, No Gain«.

Tam, kjer so Spasm zaključili, so Gutalax nadaljevali. Še eni predstavniki goregrinda, ki se močno spogledujejo s človeškimi ostanki v školjkah, so relativno mlada skupina (2009), ki pa se je hitro prebila v sam vrh svoje zvrsti. Slovenski publiki so se povsem priljubili na lanski ediciji MetalDays, kjer so uprizorili izjemno duhovit šov. Nič drugače ni bilo niti v prestolnici, kjer ni manjkalo obmetavanja s toaletnim papirjem, obvezne koračnice pod odrom ter dobro organiziranega zida smrti, oziroma zida Smrdi. Na odru ni bilo nič bolje. Tudi oni so kostumsko pripravljeni v svoje klasične bele čistilne obleke s plinskimi maskami in varilnimi očali. Vse skupaj spominja na ekipo Izganjalcev duhov ali drugih plinastih »podob«. In ko smo že ravno pri filmskih vložkih – kar nekaj znanih melodij kvintet uporablja za intro pri svojih komadih, kar naredi vse skupaj še bolj komično in priljubljeno. Čeprav imata oba češka predstavnika veliko vzporednic, kot so zvrst, oprave in struktura komadov, lahko vseeno opazimo nekaj razlik. Najbolj očitna je ta, da v Gutalax delujeta ne eden, ampak kar dva kitarista, kar se mi je sprva zdelo preveč glede na to, da oba igrata iste linije. Ampak sem tekom koncerta spoznal, da se zvokovno lepo dopolnjujeta in poskrbita za nekaj več dinamike v izhodnih valovih. Druga večja razlika napram Spasm so vokali. Če smo prej poslušali prašičje klanje, bi tukaj veljalo, da gre za njihovo gonjenje. Večinoma prevladujejo samčevi izjemno nizki toni, vsake toliko pa se pojavijo tudi visoki piski samic. Razpon vokalista je res impresiven in verjetno presega marsikaterega opernega pevca. Ravno zaradi narave vokalov žal nisem razumel večino besedil, ampak le upal, da ne bo prišel do znane Rjave note in povzročil prihod čistilcev greznic. Ne glede na to pa si po drugi strani ne bi mogel zamisliti boljših vokalov (in »odziva« publike), ki bi ustrezali temu žanru. Nekaj čistejših izjem so predstavljali tudi polka vložki. Z enim od teh so tudi zaključili in lepo povzeli večerno druženje – njihovo verzijo pesmi »Na kmetiji je lepo … «.

Tako je bil za nami še en animiran nastop, ki nas je pustil izmaličene in polne življenjsko pretresljivih prizorov. Ti so očitno bili prehudi tudi za moj prenosnik, saj mi je dal jasno dimno sporočilo ob tipkanju, da ne misli prenašati tega večernega sranja, in si vzel mesečno terapijo pri psihiatru. Sam sem že navajen biti globoko v dreku, tako da – Dihurji, do naslednjič.

SORODNE VSEBINE:
23. 1. 2012Ondskapt / The One / Somrak / Reportaže
14. 10. 2016Dordeduh / Morana / Galerija
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
13. 12. 2018
Sear Bliss
Reportaža
5. 12. 2018
Winter Days of Metal 2018.2, 3. dan
Reportaža
4. 12. 2018
Winter Days of Metal 2018.2, 2. dan
Reportaža
3. 12. 2018
Winter Days of Metal 2018.2, 1. dan
Reportaža
22. 11. 2018
Official Winter Days of Metal warm up 18.2
Reportaža
22. 11. 2018
Extreme Massacre Vol. 1: Smrt / Carnifliate / Vulvatrone
Reportaža
16. 11. 2018
Zeal and Ardor / Nyos
Reportaža
29. 10. 2018
Primal Fear / Riot V / Existance
KONCERTI & FESTIVALI
16. 12. 2018
Mist
Weberknecht, Dunaj, Avstrija
16. 12. 2018
Wolves Den, Groza, Heidnir, Weltenbrandt
The Feast, Salzburg, Avstrija
20. 12. 2018
KoD: Necrotik, Sweet Sorrow, Edge of Sins
Orto Bar, Ljubljana
21. 12. 2018
Within Destruction, Morbid Creation, Dethrone the Corrupted
MC Pekarna, Maribor
21. 12. 2018
Crucifixions, Kaoz, Anprofešnl
Mladinski center Gornja Radgona
21. 12. 2018
Big Bad Wolf
200 bar, Ljubljana