REPORTAŽE

2. 7. 2012

Guns N' Roses / The Cult / Soulfly / Sonata Arctica / Alkbottle

Schwarzlsee, Gradec, Avstrija / 29. 6. 2012

Pisal se je 29. junij 2012, dan, ko se je legendarna ameriška hard rock zasedba Guns N' Roses že drugič v roku manj kot dveh let odločila nastopiti v neposredni bližini Slovenije. Slovenija in Slovenci se zaradi tega dogodka glavnemu in zadnjemu ustanovitvenemu članu, pevcu Axlu Roseu seveda nismo posebej vpisali v spomin. Vprašanje je, če sploh ve, da sta Zagreb, kjer so Guns N' Roses nastopili septembra 2010, in jezero Schwarzlsee v bližini avstrijskega Gradca, »kraj zločina« tega koncertnega spektakla, drug od drugega oddaljena le 200 kilometrov in da med njima leži Slovenija. A to je že povsem druga (nepomembna) zgodba in vsi vemo, da znanje Američanov na področju geografije šepa. Pomembno je, da se je za številne koncertni dogodek leta zgodil, s kolikšno zamudo glavne nastopajoče skupine in kakšno vokalno pripravljenostjo njenega pevca, pa bomo izdali v naslednjih vrsticah.
Toda preden se povsem posvetimo zvezdam večera, bo nekaj besed namenjenih še predskupinam, ki so poskrbele za ogrevanje glasbenih mišic ter glasilk, medtem ko je za vroče glave poskrbelo poletno sonce, ki se je razen nekaj minut pred nastopom finskih Sonata Arctica, ko nas je ohladila rahla plohica, neutrudno kazalo z najmočnejše plati. Toda pričnimo na začetku. Točno ob napovedani uri, in sicer že ob 16.20, kar je za koncert precej zgodaj, a za festival (petkov koncertni spektakel je bil promoviran kot »Seerock Festival«) nekaj povsem normalnega, so na oder stopili lokalci Alkbottle. Ko so Alkbottle udarili po svojih inštrumentih, sta bila fan pit in preostalo koncertno območje še relativno prazna, prvi obiskovalci so kapljali na prizorišče zelo počasi. A to tistih nekaj deset poznavalcev te avstrijske zasedbe sploh ni motilo, oni so uživali v zgodnjih zabavljaških hard rock melodijah s posrečenimi besedili (»Ich hab 'ne Katze« in »Geh scheissn« sta le dva naslova, ki pričata o humorni vsebini njihovih pesmi), ki glasbo Alkbottle dodatno popestrijo. Vsem, ki se sedaj sprašujete, kako tile Avstrijci sploh zvenijo, bo morda pomagalo naslednje: pričakovanja v zvezi z glasbo povsem izpolnijo asociacije, ki človeku šinejo na pamet, ko sliši njihovo ime.
Kot drugi nastopajoči so na oder stopili že omenjeni Sonata Arctica iz Finske. Sonata Arctica preigravajo power metal, pri tem stavijo na uporabo klaviatur, medtem ko vokalno spominjajo na švedske Europe. Toda žanrska oddaljenost od glavnega banda večera je bila prevelika, da bi ob zgodnji uri privabili dovolj obiskovalcev pred oziroma pod oder. Počasno polnjenje prizorišča je jasno kazalo, da je velika večina (povsem razumljivo) kupila vstopnice le za Guns N' Roses, ostali pa so prišli ob zgodnjih urah le zato, da si priborijo najboljše mesto pred odrom. Seveda pa je med publiko bilo možno opaziti kar nekaj majic z logotipom Sonata Arctica, zaradi česar buren odziv prisotnih na kratek repertoar predstavljenih pesmi sploh ni bil presenetljiv.
Med pripravami odra za nastop brazilsko-ameriške zasedbe Soulfly, ki so kot Sonata Arctica bili »premajhni«, da bi pritegnili večje število poslušalcev, je sonce ponovno pripekalo, njemu pa so kljubovale številne stojnice s pijačami in hrano. Pomanjkanje interesa oziroma odraz nepoznavanja te zasedbe so bile predvsem prazne tribune, ki so zaobjemale osrednji prostor pred odrom. Te so se pričele odločneje polniti komaj med sedmo in osmo uro zvečer, ko so nastopali The Cult. Sicer pa so Soulfly z Maxom Cavalero (bivši pevec legendarne thrash skupine Sepultura) na čelu v začetku junija nastopili v Ljubljani. Mnenja o slovenskem nastopu so bila deljena, kritike pa so predvsem letele na pevca, ki je z leti postal le še senca odličnega kitarista in karizmatičnega pevca, za katerega je nekoč veljal. V isti (slabi) luči se je Max predstavil tudi v petek avstrijski publiki. Brez zanesljivih preostalih članov banda, ki ga prekašajo tako na inštrumentih kot tudi vokalno, bi bil nastop še bolj porazen. Predstavljene nezanimive avtorske pesmi, ki temeljijo na Maxovem bivšem bandu, katerega vpliv je bil vseprisoten in s katerim ta poskuša svojo glasbeno kariero umetno obdržati pri življenju, pa nista rešili niti priredbi Refuse/Resist ter Roots Bloody Roots, ki sicer med fani Sepulture veljata za največja hita. In čeprav so Soulfly prepričali dve skupini najbolj zagretih fanov v mosh pit, so večino publike pustili povsem hladne.
Naslednji so veliki oder zasedli hard rock veterani The Cult. Zasedba, ki je v treh desetletjih zamenjala že nešteto članov in tudi preživela mnogo stilskih preobrazb, nas je z Billyjem Duffyjem in Ianom Ashtburyjem na čelu pričakala v odlični formi in nam v 45 minutah servirala lepo dozo pravega kultnega hard rocka. Ianov vokal z leti ni izgubil skrivnostnega šarma, Billy pa nam je serviral svojo pozo, ki jo zasledimo tudi na legendarni naslovnici albuma Sonic Temple iz leta 1989. Na žalost večine bežnih poznavalcev zasedbe pa so kultni rokerji preveč resno vzeli predstavitev novega (sicer odličnega albuma) in tako smo bili prikrajšani za mnoge klasične hite, med drugim tudi Edie s prej omenjenega albuma. Kljub temu zadržku pa smo bili priča super koncertu, ki še bolj dviguje pričakovanja pred nastopom zasedbe v Kinu Šiška. Setlista The Cult: Lil' Devil, Honey From A Knife, Rain, Lucifer, Phoenix, Firewoman, The F lower, Rise, For The animals, She Sells Sanctuary, Love Removal Machine.
Sledilo je tisto, o čemer smo brali že na internet – čakanje, čakanje in čakanje. Eno polno uro po pripravi odra za zvezde smo fani stali v vročini in čakali gospoda Axla ter ostale zvezde in jasno so se kmalu pojavili tudi žvižgi in vzkliki nezadovoljstva, a ob prihodu na oder je bilo vse prav kmalu pozabljeno. Po neslutečih glavah je udarila naslovna skladba zadnje plošče Chinese Democracy, takoj za njo pa Welcome To The Jungle. Axlova forma je v zadnjih letih nihajoča in tako smo bili tokrat priča slabši vokalni predstavi v primerjavi z Zagrebom pred dvema letoma, a vseeno je ostareli rock bog zadovoljil večino več deset tisoč glave množice. Kljub ne najboljšemu vokalnemu dnevu pa se rdečelasec na odru še vedno razdaja; komunikacija s publiko je sicer omejena na goli minimum, zato pa vsi akterji norijo gor in dol po odru in tako vzdržujejo visoko raven energije na relaciji band – publika. Koncert GN'R traja namreč več kot dve uri in za razliko od klasičnih »dober večer, 12hitov, lahko noč« koncertov nikoli ne veš, kaj boš dobil. Tako smo bili ta večer deležni kar sedmih komadov z legendarnega prvenca Appetite For Destruction, akustične balade Patience in nekaj odličnih pesmi z albumov Use Your Illusion, s katerih bi posebej izpostavil redko izvajani Civil War in Estranged, poleg tega je bilo močno zastopana tudi Chinese Democracy. V ta golaž skladb pa Gunsi vmešavajo fragmente legendarnih rock himen in tako smo bili deležni Dizzyjevega sola z motivom Baba O'Rielly (The Who), Axlovega igranja z Goodbye Yellow Brick Road (Elton John), ki je na navdušenje naroda prerasla v legendarno himno Pink Floydov Another Brick In The Wall, vse skupaj pa s svojimi komadi začinita še basist Tommy Stinson in kitarist Ron Thal. Najmlajši član zasedbe, kitarist DJ Ashba pa je sploh poglavje zase, saj fant ob neprestanem tekanju gor in dol po odru in vrhunskem komuniciranju s publiko svoje delo opravlja z izjemno natančnostjo in z njim ima Axl zares odlično nadomestilo za legendarnega Slasha ter legitimno pravico do uporabe imena Guns N'Roses. Ob vseh naštetih dejstvih čas mine kot bi mignil in prekmalu smo zaslišali legendarne akorde uvoda v Paradise City, ki že od nekdaj oznanjuje konec koncerta GN'R. Še poln izbruh pirotehnike, miljoni konfetov in priklon za lahko noč pa je koncertno doživetje prešlo v lep spomin.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
7. 12. 2011Soulfly / Novice
1. 4. 2006Guns N’ Roses / Novice
24. 11. 2015Thal ne ve, h komu naj moli / Novice
12. 4. 2007Sonata Arctica / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
21. 9. 2020
Taste Of Plague
Reportaža
21. 9. 2020
Behemoth (In Absentia Dei Live Stream)
Reportaža
15. 9. 2020
Laibach
Reportaža
8. 9. 2020
Gruden
Reportaža
31. 8. 2020
Trnovfest: Armaroth / Carnifliate / Ensanguinate / Sakrabolt
Reportaža
15. 7. 2020
Unforgiven 4
Reportaža
14. 7. 2020
Srd / Britof
Reportaža
13. 7. 2020
The Canyon Observer
KONCERTI & FESTIVALI
1. 10. 2020
KoD: Malorshiga, Sober Assault, Ways of a Heretic
Orto Bar, Ljubljana
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana
3. 10. 2020
Bunkerfest Acoustic version: Noctiferia, X.U.L
Letni Kino Arrigoni, Izola
7. 10. 2020
Primal Fear, Freedom Call
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
9. 10. 2020
Keep It Low Festival 2020
Feierwerk, München, Nemčija
10. 10. 2020
Deathstars
Strom, München, Nemčija