Flotsam and Jetsam / Bliksem

Prvi junijski dan je na oder prenovljene spodnje dvorane Orto Bara naplavil ameriške power/thrash legende Flotsam and Jetsam, zame pa je to predstavljal že peti zaporedni dan koncertiranja, zato sem si rekel, da pri tešenju žeje ne grem preko treh pirov. Na srečo je bilo na koncertu kar nekaj obiskovalcev, ki moje trenutne tendence niso delili in so v pravi thrash evforiji priredili odlično vzdušje v publiki. A malce prehitevam …
Najprej moram seveda nameniti nekaj besed predskupini, ki sliši na ime Bliksem. Pred dotično turnejo za to skupino še nisem slišal, poleg tega pa me je ime iz neznanega razloga asociiralo na kak slab avstrijski band. A ko gre za koncerte, se vedno rad pustim presenetiti in priznati moram, da so Bliksem na meni pustili dober vtis. Gre za leta 2007 ustanovljeno belgijsko zasedbo, ki ima za sabo en demo, en EP in predlani izdani studijski prvenec. Skupina že od nastanka deluje v nespremenjeni postavi, ki bi jo s pogledom na oder opisal kot štirje bradači in vokalistka. Ženski vokali na čelu thrash bandov so redkost in se, roko na srce, večinoma tudi ne obnesejo najbolje, a v tem primeru gre za močan ženski vokal, ki odlično sovpada z na čase že kar melodičnim thrashem in ki se dobro obnese tako v klasičnem bevskajočem stilu kot tudi v bolj spevni obliki. Band je suvereno odžagal svoj štiridesetminutni repertoar, ki pa ga je žal spremljalo le nekaj deset parov ušes in oči. Posledično vzdušje pod odrom ni bilo ravno razgibano, nekoliko pa je trpel tudi zvok, saj ima spodnja dvorana Orta dokaj visok strop, stene pa niso popolnoma zvočno izolirane, zato se zvok precej odbija in doživi svoj optimum šele, ko ga priduši gruča teles. Upam, da namerava vodstvo lokala to zadevo tekom poletnega premora še dodelati, saj je dotična dvorana s kapaciteto okoli (ali celo preko) 300 ljudi zares obetavna in (kot veste obiskovalci četrtkovih metal večerov) poleg dolgega šanka premore še ozvočeno kadilnico, tako da lahko člani občinstva pokadijo kak čik ali dva, brez da bi bili spričo tega primorani zamuditi del nastopa.
Med Bliksem se v dvorani sicer ni nabralo kaj prida poslušalcev, saj se je dobršen del publike še vedno raje družil zunaj pred lokalom, kjer se je po relativno vročem dnevu že prijetno shladilo. Seveda pa se je lokacija postopanja urno spremenila, čim je začel iz zvočnikov doneti intro v nastop headlinerjev Flotsam and Jetsam, takoj zatem pa so ti udarili z naslovnim komadom svojega drugega albuma No Place for Disgrace. Oboževalci skupine prisegajo predvsem na prvi dve studijski izdaji teh ameriških legend, zato ni presenetljivo, da so veliko večino repertoarja sestavljali ravno hiti iz 80-ih, z izjemo nekaj popularnih komadov iz 90-ih in Gitty Up z zadnjega ploščka Ugly Noise. Če slučajno ne veste, kako zveni glasba Flotsamov, naj omenim, da ne gre za povsem tipičen thrash, temveč za bolj melodično obliko, z vokalom, ki se spogleduje s powermetalskimi linijami, vmes pa se najde celo kak komad, ki bi ga lahko opisali že kot thrash balado (recimo Escape from Within). Kot je v thrashu (in metalu na splošno) pogosta praksa, tudi Flotsam and Jetsam radi malo provocirajo. Posebej izrazit pri tem je njihov komad Der Führer, ki si kljub svoji ustaljeni tematiki kritiziranja nacizma in druge svetovne vojne v očeh nekaterih puristov očitno še vedno zasluži prepoved, saj so, kot je omenil pevec Eric v nagovoru, dan poprej v Avstriji enega od članov zasedbe zaradi te skladbe skoraj aretirali. No, je pa vseeno res, da se sicer sarkastični refren komada glasi: »Zeig Heil! All Hail! Zeig Heil!« in da imajo nekatere evropske države spisane zakone v zvezi s temi zadevami. Pretežno sivolase publike med nastopom zvezd večera še vedno ne bi mogel opisati ravno kot številne, a kot sem omenil že na začetku, se je našlo kar nekaj gorečih navdušencev v prvih vrstah, ki so se nekje na sredini koncerta res razživeli in s čupanjem ter prerivanjem skrbeli za energično vzdušje vse do konca odličnega glasbenega dogodka. Seveda pa ni šlo brez bisa, v katerem si je občinstvo najprej izborilo skladbo Swatting at Flies, potem pa so Flotsami svoj nastop standardno zaključili s P.A.A.B.
Setlista Flotsam and Jetsam: No Place for Disgrace, Desecrator, She Took an Axe, Suffer the Masses, Gitty Up, Dreams of Death, Hammerhead, Iron Tears, I Live You Die, Escape from Within, Me, Der Führer, Smoked Out, Hard on You, Doomsday for the Deceiver, [bis] Swatting at Flies, P.A.A.B.
Sicer nisem ravno največji navdušenec nad thrashem niti se nikoli nisem posebno posvečal Flotsam and Jetsam, a ob ogledu njihovega koncerta je vsakomur lahko jasno, da gre za enega od najbolj podcenjenih bandov v tej sceni, čeprav je treba priznati, da tlakovce njegove tridesetletne glasbene poti krasita predvsem naslovnici albumov Doomsday for the Deceiver in No Place for Disgrace. Koncert se je pri meni v vseh pogledih zapisal kot pretežno pozitivna izkušnja in kolikor me sicer veseli, da nova spodnja dvorana Orto Bara postaja obče vedno bolj prepoznavna in popularna, bi bila za koncert takega formata bistveno bolj prikladna zgornja, manjša dvorana, v kateri smo v preteklosti doživeli že cel kup norih thrash žurk.