Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

20. 3. 2012

Fates Warning

Orto bar, Ljubljana / 15. 3. 2012

V začetku januarja na koncertni trg pride novica o obisku Fates Warning in pod Alpami je završalo. Kolikor se to lahko zgodi ob najavi dogodka, aktualnega za nabor obiskovalcev, ki se lahko stlači v Orto bar. Šlo je namreč za najmanjši klub na turneji, sicer pa prvi koncert Fates Warning pri nas oziroma na področju Balkana. Najbližji preostali kraji turneje, ki je obsegala skupaj petnajst datumov, so bili Bratislava, München in Budimpešta, kar pojasnjuje močan obisk ljubiteljev progresive iz Hrvaške in Avstrije.
O svetovnem pomenu banda na sceno pišejo vsi portali in mediji. Prav tako se redno vlečejo vzporednice med njmi, Queensryche in Dream Theater. In če samo primerjam koncert slednjih v dvorani Tivoli konec leta 2009, kjer je toliko ljudi, kot jih je prisostvovalo tokratnem koncertu v Ortu, čakalo v vrsti za Horseburger lahko zaključim, da so po skoraj treh desetletjih delovanja in mnogih studijskih albumih še vedno zgolj v domeni glasbenih poznavalcev in niso doživeli širšega komercialnega preboja. In prav je tako, saj smo ob vrhunski izvedbi banda tokrat družno zaplavali z ramo ob rami, sami pravi oboževalci. Sam sem raziskovanje banda občutil kot nekaj povsem drugega, kar sem slišal poprej. Band v svojih linijah, ki niti niso toliko zahtevne kot linije mlajših ustvarjalcev progresive, v sebi nosijo tak čustven naboj, da dušo pretrese do temeljev. Da o unikatnosti kitarskih harmonij, podkrepljenih s kreativno kombinacijo basa ter bobnov ne izgubljam besed. O vrhunskosti vseh glasbenikov se prav tako poroča povsod in te zgodbe ne bi ponovno predstavljal, zato se bom osredotočil na čustveno ter zelo osebno dojemanje koncerta vsakega posameznika. Namreč, podobno kot se je ob poslušanju zgodilo meni poročajo tudi ostali obiskovalci, med katerimi je bilo ogromno število tistih, ki se jim z lahkoto zvali z jezika, da so jim Fates Warning najljubši band. Če starejše generacije opisujejo doživljanje metala kot umik vase, stran od družbe, da je bila metalna glasba sproščanje ventilov in agresije ter na nek način edina prava življenjska sopotnica vsaj za del te populacije neizpodbitno drži, da so Fates Warning s svojimi besedili »the metal band«, saj so lirično tako precizno zajeli beganje misli po spominu, v iskanju minulih trenutkov, ki se ne vrnejo, v pomenu usmerjanja življenja in se dotaknili odločitev, ki jih sprejemajo ... Da so že samo iz tega vidika marsikomu bili rama podpore v času odraščanja, v času negotovosti srednjih let ali pa enostavno sredstvo vrnitve v preteklost, saj ta čudovita glasba na človeka pusti tako močan vtis po prvem poslušanju, da vsako ponovno poslušanje prinese s seboj duh tistih časov odkrivanja. Občutek v dvorani je bil ravno zato neverjeten. Ko enostavno čutiš, da se je z zgodbami, ki jih podaja band soočil vsak je jasno, da si med dobrimi, razmišljujočimi ljudmi.
Fates Warning so odigrali samostojen koncert brez predskupine, po uvodnem intru plošče Disconnected jih na oder pospremi bučen aplavz. Zgodba banda se že studijsko grobo deli na tri obdobja. Prvo v znamenju neposnemljivih linij Johna Archa, drugo obdobje Rayja Alderja kot vokalista v visokem scream območju, ki je trajalo do na momente vključno s ploščo Inside Out, v zadnjem obdobju pa je barva glasu že nekoliko bolj umazana, kadilska, groba in jasno je, da je temu prilagojen tako izbor predstavljenih pesmi kot tudi linije, ki so bile tokrat večinoma odpete oktavo nižje. A to na kvaliteto in doživljanje koncerta ni niti malo vplivalo, saj band z odra podaja povsem iste občutke kot jih doživimo ob poslušanju plošč.
Set se je sprva gibal pretežno med novejšimi ploščami, ki sodijo v tretje obdobje, ki je razumljivo nekoliko manj srčno sprejeto, temu primeren je bil tudi odziv, aplavz pa, kot je za publiko na progresivnih koncertih značilno, pospremi vsak spretno odigran glasbeni stavek. Skladbi One sledita Pleasant Shade Of Gray III ter Life In Still Water s plošče Parallels, kjer so refreni že dosegali spodobno jakost tudi na strani publike, jasno pa so najimenitnejše izdelke hranili za konec. Band je večinoma brzel iz pesmi v pesem brez ustavljanja, redke prekinitve pa so bile namenjene pozdravu publike, ki se je tokrat najbolj ogrela za Joeyja Vero, vsaj tako je bilo soditi po mnogih vzklikih »Joey, Joey«, ki bi si jih za odlično opravljeno delo ta večer zaslužil vsak glasbenik. Sledi dvojček z Inside Out (Outside Looking In, Down The Wire), Heal Me in Still Remains, v procesu pa smo lahko opazovali popolno zlitje glasbenikov z inštrumentom, kar zagotovo najbolj drži za pisca pesmi Matheosa; večino koncerta je odigral z zatisnjenimi očmi, njegove doživljaje smo lahko spremljali le po mimiki. Zares živahno pa je bilo med naborom legendarnih pesmi Quietus, 11th Hour, Point Of View, med katerimi so glasilke že ranjeno zacvilile. Band odigra monument in občutek sem imel, da smo se šele dobro ogreli, nakar band odide z odra. Prvič. Brez težav jih prikličemo nazaj, band nam podari še At Fate's Hands in Eye To Eye, čemur spet sledi odhod in začudenost publike, ki se je glasno spraševala, kam je šel čas. Resnično je šlo za koncert, ki bi ga lahko poslušal brez prestanka po deset ur.
Po dveh mesecih nabiranja sreče, da jih bomo le slišali, je po odhodu banda z odra ostala v srcu nekakšna praznina, počutili smo se, kot da nam je bilo nekaj ljubega odvzeto. Podobno kot se že sredi zime veselimo poletja in nato že med poletjem žalujemo nad dejstvom, da ga bo kmalu konec. In na ta način smo resnično doživeli vsak svoj »Chasing Time«. Koncert je vsekakor nahranil dušo, ki pa je take kvalitete vedno nenasitna. Dobrih dvesto obiskovalcev, za večino katerih je bila izkušnja Fates Warning prva in tako edinstvena poroča o enem izmed boljših dogodkov, kljub temu, da se strinjamo, da se počutimo, kot da bi se z bandom res srečali le bežno, za nekaj minut. Dejstvo, da je dogodek mimo in se ne vrne pa daje občutek bridkosti. Fates Warning so tista prava glasbena droga, po kateri nekaj dni čutimo odtegnitveni sindrom, a po njem še toliko bolj pazimo na lastno glavo v zavedanju, da je polna resnično čudovitih spominov, med katerimi jasno najde mesto tudi ta vrhunski dogodek.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
27. 2. 2023Wormrot / Glista / Reportaže
22. 10. 2013Fates Warning / Divided Multitude / Reportaže
3. 8. 2004Fates Warning / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija