Extreme Progressive Night

V soboto, 18. 11. 2000, se je v klubu K4 v Ljubljani dogajalo metalsko srečanje z naslovom Extreme Progressive Night – 20 let metal scene v Sloveniji. Sam naslov in obetaven program na plakatih, ki so se pojavili kaka dva tedna prej, so me prepričali, da sem se kot edina s Paranoida odpravila na enega redkih metalskih žurov (ostali so se mudili na koncertu v Münchnu). Pa poglejmo, nad čim vse smo se lahko dokaj številni obiskovalci navduševali ta večer.
Začetek je bil napovedan ob 21h, vendar so nas v klub spustili šele dobro uro kasneje, tako da smo se morali nekaj časa prestopati zunaj na mrazu. No, najprej sem si ogledala prizorišče, oziroma dve: prvo je zajemalo prostor kjer je šank (ki je bil dobro obiskan, eden od sponzorjev večera je bil namreč Heineken), nasproti njega sta na drugem koncu svoji poziciji zavzela piercing in tattoo studio (cene takih in drugačnih slikic so se gibale od 5000 do 30000 SIT), za glasbo pa sta v tem delu skrbela dva DJ-a.
Drugo prizorišče (oziroma floor v klubskem jeziku) je bilo v drugem prostoru, bazenčku (plesišče). Tam se je vsa stvar pričela nekaj minut čez deseto zvečer z dobrimi deathmetalskimi znanci slovenske scene, Scaffold, ki so odigrali štiri svoje komade in so nas dobro impresionirali s svojim energičnim in udarnim nastopom. Ni kaj, fantom gre vedno boljše.
Kot naslednji so jim sledili ljubljanski Vaginel. Band sama poznam še iz svojih srednješolskih let, saj so začeli kot šolski band na naši gimnaziji. Od takrat se je spremenila večina postave banda, izdali so tudi kaseto. Njihov nastop je bil kar soliden, njihov program so sestavljali večinoma komadi z njihove kasete (eden od najboljših se mi je zdel komad Seven Horses), zaigrali so tudi enega svojih prvih komadov, ki se je med tistimi, ki smo jih poznali še iz prejšnjih let uveljavil kot nekakšna njihova himna (From The Graves), na koncu pa so me presenetili tudi z bolj udarnim in žagajočim komadom.
Potem so prišli na vrsto vsi ljubitelji Noctiferie, ki so dokončno sterorizirali klub K4 in ogreli publiko. Tudi njihov nastop je bil dober, boljši kot sem sama pričakovala, prvič sem jih videla tudi v novi postavi, zamenjali so namreč pevca.
Za njimi so na svoj račun prišli ljubitelji menjav ritma ter virtuoznih solaž na kitari. Prospect so poskrbeli za vrhunec večera. Preigravali so komade s svojega prvenca #1 ter tri komade, ki se bodo nahajali na njihovem novem albumu, premierno so kot dodatek na koncu zaigrali enega od njih, komad Living In Silence. Ogreli in v še večje »miganje« pa so nas spravili še z nekakšnim venčkom priredb Black Sabbath (Paranoid), Iron Maiden (Two Minutes To Midnight) in Dream Theater (Pull Me Under). Potrdili so, da so res dobri glasbeniki in da lahko enako od njih pričakujemo tudi v prihodnje. Povedali so nam tudi, da bodo v bližnji prihodnosti posneli svoj drugi video, za komad Running Away.
Med samimi nastopi bandov je tišino preganjala glasba DJ-jev Vraga Wolanda, Brutal Žida ter nekaterih drugih, tako da smo lahko obiskovalci sprostili svoje telo in vratne mišice v pravem metal discu.
Sledilo je tekmovanje v riganju, kjer smo lahko videli, predvsem pa slišali, da so nekateri sposobni govoriti in rigati hkrati, zarigati več kot tridesetkrat, itd. Potem, ko je bil že razglašen zmagovalec, pa je na oder prišel še en kandidat, oblečen v meniha, ki je, po volji občinstva, gladko zmagal s pravim basovskim in dolgotrajnim rigom (enim).
Program na odru se je končal z dvema nastopoma seksi striptizete, ki je burila duhove v prenekaterem pohotnem metalcu.
Na obeh prizoriščih se je še naprej vrtela glasba, metal disco je deloval še naprej do zgodnjih jutranjih ur (no, tudi program se je končal šele okrog druge ure ali celo malo kasneje), dosti obiskovalcev pa je bilo utrujenih in so ali zadovoljno odhajali ali pa sedeli in poslušali glasbo. Ni čudno, saj je bila publika na koncertih res aktivna.
Srečanje je vsekakor uspelo, za vsakogar se je našlo nekaj. Upamo lahko le, da se bo kaj takega bolj pogosto dogajalo in s tem pripomoglo k večjemu druženju in živahnosti na sceni. Če sklepam po številu obiskovalcev, ki so dobro napolnili klub, bi si mnogi kaj takega res želeli.
Na koncu bi se rada zahvalila še Maši, ki mi je omogočila prost vstop in Primožu za pomoč pri dokumentiranju dogajanja.