Exsilium / Moravska Zima / Žrec / Brezno (24.1.2009)

Kljub nekajletnemu bivanju v Ljubljani, se je pri tem koncertu zgodilo prvič, da sem obiskal tovarno/dvorano Rog. Brez večjih pričakovanj na prizorišče pridem okrog navedene ure začetka koncerta (torej devetih zvečer), a vse, kar najdem, je folk, ki pometa, folk, ki nekaj počasi postavlja na odru, nekaj naključnih obiskovalcev in dva psa. Smrdi po vlagi in zatohlem. V nasprotju s pričakovanji se prostor prične nenavadno hitro polniti in vsakršna moja predvidevanja o številu obiskovalcev se kmalu izkažejo kot pesimistične napovedi, saj je precej velika dvorana na pol polna, ko okoli desetih zvečer ali nekaj pozneje nastopijo Slovenci Brezno, ki uživajo precejšnjo podporo publike. Ljubljanska zasedba, katere prvi opaznejši atribut je pevka/flavtistka, se je predstavila v pozitivni luči, z uigranim in sproščenim (na strani vokalistke in klaviaturistke bolj, na strani moškega dela zasedbe manj) nastopom. Pozitivna energija žari z odra, mogoče celo preveč za lastno dobro banda, saj je bilo več kot le nekajkrat težko reči, kje je postavljena meja med nastopom na koncertu s povprečno metal publiko in nastopom v glasbeni šoli. Ampak dobro … čas je vedno na razpolago in z le-tim danim Breznu, mislim, da lahko skupina na močnejših ravneh nadaljuje svoje ambicije in izboljšuje poslušalčevo izkušnjo.
Naslednji nastopijo Čehi Žrec, ki na primarni ravni navdušijo s precejšnjo uporabo violine, na sekundarni pa s solidnim vokalistom in posrečenimi glasbenimi prijemi klaviaturista/flavtista/drugega vokalista, ki je vključno z vizualnim odstopanjem od drugih članov banda (črna proti beli) deloval kot nekakšen glasbeni multipraktik, ki ve, kaj dela in ob tem uživa. Sploh slednje je bilo prekleto očitno.
A žal se ne morem otresti občutka, da Žrec ne izstopijo iz že tako 'zlajnanega' kalupa 'folk metal' strukture komadov, niti ne dajejo občutka, da izstopiti hočejo. Verjetno je to podzvrst, ki se je najhitreje (zavedno ali nezavedno) ujela v past lastnih vnaprej postavljenih kalupov in tekom koncerta se resno sprašujem, kaj bo to prineslo prihodnosti žanra. Takšne skupine so se v zadnjih letih razrasle kot gobe po dežju, a le redke pokažejo, da se kalupa strukture/tem/podobe sploh zavedajo.
No, Žrec proti koncu presenetijo z Nokturnal Mortum priredbo Perun's Celestial Silver, ki – sicer odlično odigrana – ne ujame tistega pravega občutka originalnega komada. Zakaj, ne morem točno reči; mogoče sam zvok banda, mogoče preveč čist zvok koncerta, mogoče nekaj tretjega. Ne glede na to, Žrec precej razgibajo (in občasno nasmejijo) publiko, ob tem pa v dvorano spravijo neko vzdušje, ki ni ravno ekstazično, a kdo je to pričakoval in hotel?
Žrec pripravijo neko vzdušje – a popolnoma zaman … Naslednji band Moravska Zima, ki si z Žrec delijo bobnarja in kitarista, izstopa iz celega koncerta kot nekega povezanega dejanja. Gre za štiričlansko black metal zasedbo, ki stoji za svojimi kalupi, tako vizualnimi: corpse-paint, neti, ketna namesto kitarskega pasu itd. itn. kot strukturnimi: popolnoma nezanimiv black metal, katerega edini atribut je občasno (in res le občasno) poigravanje z ritmom. Če so Žrec naredili neko vzdušje kljub 'kalupnosti', Moravska Zima niso naredili nobenega – 'kalupnosti' navkljub. Popolno razočaranje večera. Bobnov kot da ni, vokali niso nič posebnega, bas, ki je vsaj nekaj obetal, se izgubi v statiki, performance je v 'let's play black metal' stilu in nezanimiv vsaj že zadnjih deset let. Pogled mi od dogajanja na odru uhaja na določene osebe v publiki, ki so veliko bolj razgibane in zanimive za opazovanje kot kvazi black metal čudo na odru.
Nekje v tem času se vonj po vlagi porazgubi zaradi dima in znoja in čas je za Exsilium; vseslovenski band, ki se/ga označuje kot folk/black metal. Žal. Glede na nastop, ki so ga imeli v Rogu, bi ta band najbolje kategorizirali pod 'shizofreni metal'. Tak je imidž, taka je struktura komadov in cel nastop sploh. In kar je najlepše pri vsem tem: shizofrenija nima kalupov! Tako edini band, ki odstopa od njih, igra sedem avtorskih komadov, ki sicer ne minejo brez napak, a to v kontekstu nastopa sploh ni moteče. Niti to, da mladini niso ravno vzor treznosti. Komične izjave vokalista ves shizofren občutek le še okrepijo: npr. napoved komada (pravi naslov mi je neznan): »Kaos 666, 218, enajst kraka zvezda.«(!?)
Exsilium se vrtijo nekje med občasno progresivo, rockom, 'folk metal' vplivi (in ne toliko folk vplivi) in black metalom. Tako v petih minutah slišim vplive oz. elemente, po katerih so značilni Nirvana, Dark Funeral, Ensiferium, My Dying Bride ter Old Man's Child.
Zvok je rahlo slabši kot pri Žrec in Brezno, sploh klaviature se slišijo, kot da delujejo le na določenih frekvencah in spektrih, a kaj hočemo … verjetno smo vsi prisostvovali že veliko večjim zvočnim polomijam.
Če potegnem črto – Exsilium so rešili dan. Vsaj tistim, ki so prišli na koncert za več kot le na zabavo in/ali druženje. Te pa so več kot očitno zadovoljile že prejšnje tri skupine, s tem da Exsilium tega faktorja zabave niti pod razno niso ne-upoštevali in ne-izžarevali.

Davorin