Europa Burns Tour 2008

Dobrega pol leta po Metal Campu 2007 so se Dismember odločili spet obiskati Slovenijo. S sabo so vzeli že vsem znane Hatesphere, Fall Of Serenity in Worldescape. Koncert je potekal v Novi Gorici, natančneje v dvorani Mostovna, ki na videz ne spomni na eno luknjo, ampak daje vtis moderne koncertne dvorane. Seveda če odmislim sanitarije.
V prazni dvorani so kot prvi začeli žagati Worldescape, ki še nimajo izdanega albuma, zato so predstavili material s promo plošče, ki je bila na voljo za pičle tri evre. Kljub temu da so nas želeli očarati s svojim sedemstrunskim zvokom, smo jih redki opazovali in se raje posvetili praznjenju kozarca piva, ki je stal prikupnih 1,7 evra. Vseeno so Worldescape solidno predstavili svoj material, ki plava v bolj agresivnih metalcoreovskih vodah.
Po Worldescape se je dvorana začela počasi polniti. Na oder je stopila nemška zasedba Fall Of Serenity, ki ima za sabo že 4 albume in bodo kmalu predstavljali elito nemških metalcore bendov ob strani Heaven Shall Burn in Neaeri. Vseeno pa so Fall Of Serenity krepko bolj agresivni. Nastop je bil energičen, obenem pa so se dokazali, da fušanje pri njih ne pride v poštev. Predstavili so predvsem skladbe z zadnjega albuma The Crossfire, ki je odlična kombinacija melodičnosti in brutalnosti. Vokalist John Gahlert je s publiko komuniciral zelo dobro, nekatere pa je spravil celo v miganje. Ritmična sekcija se je odlično ujemala, kitarist Ferdinand Rewicki pa je pokazal nekaj prstnih spretnosti s solažami, ki imajo poudarek na tappingu. Edina pomanjkljivost je bila odsotnost triggerjev na bas bobnu in je zato zvenel precej nerazločno. Fall Of Serenity so dokazali, da obvladajo nastope v živo, zato si jih bo potrebno še kdaj ogledati.
Hatesphere so nas obiskali že četrtič, kar pomeni, da se v Sloveniji počutijo precej domače. Od izida lanskoletnega albuma Serpent Smiles And Killer Eyes je bend zamenjal kar 4 člane. Vseeno upanje umre zadnje, a vendar so Hatesphere delovali bolj kot njihov cover band. Nov vokalist še nima ustrezne kilometrine in ni še uspešno nadomestil prejšnjega, predvsem pa je pešala njegova komunikacija s publiko. Hatesphere so odigrali predvsem skladbe z zadnjih dveh plošč, vendar so ponekod občutno fušali. Tudi jezni bobnar, ki je mlatil svoje činele vse povprek, je občasno kar pošteno udaril mimo. Vseeno pa so Hatesphere poskrbeli, da je bil nastop dovolj energičen in je temu primerno padel prvi moshpit. Edini, ki je na odru deloval prepričljivo, je bil kitarist Peter Lynsen, edini originalni član, ki je ritmično odlično podkovan, vendar pa mu solaže povzročajo manjše probleme. Kot celota so se Hatesphere solidno predstavili, vendar bo potrebnega še veliko koncertiranja za 4 nove člane.
Set lista Hatesphere:Heaven Is Ready To Fall, Lies And Deceit, Murderous Intent, Damned Below Judas, The Coming Of Chaos, Disbeliever, Only The Strongest, Sickness Within, Forever War, Reaper Of Life.
Medtem je na Novo Gorico padla gosta megla, ki bi jo lahko rezal kar z nožem. Ne glede na vremenske razmere se je dvorana za Dismember skoraj v celoti napolnila. K večji udeležbi so prispevali tudi Italijani. Kljub začetnemu pozitivnemu vtisu je potrebno pripomniti čez varnost, ki je vidno pešala, namreč določeni obiskovalci so prihajali v dvorano s steklenicami, od katerih se je ena razbila, in seveda, po črepinjah se je tudi mošalo. Napočil je čas za Dismember, ki so na tej turneji predstavljali novi samoimenovani album. Poleg novih komadov so Dismember odigrali tudi klasike kot so Dreaming In Red, Skinfather, Override Of The Overture, Skin Her Alive, Collection By Blood. Dismember znova in znova dokazujejo, da so odličen live bend. Novi bobnar Thomas Daun je odlično nadomestil Freda Estbyja, vendar bobni pri Dismember nikoli niso bili komplicirani. Občudovanja vredna sta kitarista Blomquist in Persson, ki sta ob hitrem igranju poskrbela še za dobre izpeljane solaže, s komadom Under The Bloodred Sky pa sta pokazala, da obvladata tudi melodične duele. Matti Karki se kljub stalnemu popivanju drži letom primerno, a vendar mu vokal ni skoraj nič popustil, tako da svoje delo opravlja s pomočjo alkohola več kot zadovoljivo. Zvok je bil dejansko boljši kot na zadnjem izdelku. Predvsem pa so se bobni in bas slišali in niso plavali nekje v ozadju. Brezkompromisnemu žaganju Dismember je temu primerno padel še večji moshpit kot na Hatesphere. Vseeno pa ne mara vsak mošanja in se zato najde kakšen nadebudnež, ki želi kar fizično obračunat z mosherji. Dismember so v eni uri nanizali pester izbor komadov, vendar pa smo vseeno pogrešali še kakšno klasiko. Kakorkoli že, s koncertom smo bili več ali manj vsi zadovoljni, pomanjkljivosti so povsod, vendar gledano na celoto, je izpadel dobro.