Disharmonic Orchestra / Penitenziagite / Violent Devoties / Plains Of Despair

Mesec dni po tradicionalnem Down Town festivalu smo se v Kranju, natančneje v Trainstation Squatu, zopet družili ob metalskem grmenju, ki ga je ponovno pripravil Novi KLG. Dva odlična domača akterja, Plains Of Despair in Penitenziagite, sta dokazala, da mesto postaja slovenska prestolnica death metala, Avstrijci Violent Devoties in Disharmonic Orchestra pa, da sodelovanje in podpora med sosednjimi državami še zdaleč nista mrtva.
»Skrivnost« večera so bili debitanti Plains Of Despair, ki so bili nedavno spočeti v Placu (leglu Nature, Armaroth, Raven Death, Serpent Stranger in še marsičesa). Zasedbo sestavljajo nekaterim že poznane face iz propadlih Pesadille in Raven Death ter sedanjih Armaroth, Nature in Serpent Stranger. Vsa ta imena so prinesla tudi nekaj pričakovanj, ki pa so bila visoko presežena. Tehničen in progresiven death metal z zvrhano mero odličnih spevno- brutalnih riffov ter pestrim soliranjem na visokem tehničnem in kompozicijskem nivoju je navkljub zgodnji uri in maloštevilnemu občinstvu v zrak pognal marsikatero čupo. Vokalist (ex-Raven Death, Nature), ki se je iz blackmetalske šeme postopoma prelevil v deathmetalskega frontmana, se v tej vlogi in barvi vokala še malce lovi, a konec koncev je bistvo tega banda inštrument in tako naj tudi ostane. Še malo vaje, da se odpravijo poporodni kiksi, pa smo tam!
K nam so se zopet vrnili brutalneži Violent Devoties, ki so bili tokrat malce razočarani nad publiko, saj se ta v svoji nizki številčnosti ni kaj dosti odzivala na pozive z odra, toda res odličen vokal in nekaj brutalnih riffov je naposled le zasukalo nekaj čup. V glasbo se občasno prebijajo tudi blackmetalski in -corovski elementi, pri katerih je še najbolj blestel prav pevec, ki je podajal zelo široko vokalno paleto barv. Tako kot z glasom se je nastopa lotil tudi s stasom, natančneje z razmetavanjem na vse strani. Tudi ostali niso bili pri miru, tako da nam je celotna zasedba servirala dobršno dozo energije.
Po težkem, težkem, dobri dve leti dolgem čakanju smo na kranjskih odrih lahko zopet uživali ob zvokih Penitenziagite. Znova nas je s strahospoštovanjem navdala karizmatična Demšarjeva pojava na kitari in vokalu, ki ji širom naše deželice najverjetneje ni para. Poleg hitov z njihovega dema smo bili deležni tudi nekaj novejšega materiala, ki se ga lahko nadejamo na njihovem prihajajočem zvočnem nosilcu. Zloben in suveren death metal je kajpak sprožil navdušenje tudi v dvorani, ki je bila med njihovim koncertom verjetno najbolj zapolnjena in najaktivnejša. Upam, da so fantje slednje dejstvo razumeli kot zahtevo po čim prejšnji izdaji prvenca.
Na tem dogodku smo se sprehodili od popolnih začetnikov do dinozavrov iz leta 1987, ki slišijo na ime Disharmonic Orchestra. Veterani so navduševali staro, mlado in alkoholizirano sekcijo občinstva. Avstrijski trio je postregel s pestrim repertoarjem, saj so nam zaigrali komade iz vseh obdobij svojega opusa, ki je zelo raznolik. Publika je odobravajoče sprejela bolj kot ne vse in si na koncu izborila še dva komada. Posrečeni so bili vložki pevca/kitarista, ki je po odigranih komadih nekoliko ironično vzklikal sam sebi. Band je vse skupaj vzel zelo uživaško, zato smo precej nazdravljali, se malo smejali, predvsem pa migali z glavo.
Na kratko: Odličen koncert (foto: Zoran Kozina) s skorajda perfektnim zvokom in nekoliko preslabo obiskanostjo, da bi se razživel tisti pravi žur, ki ga je Kranj vsekakor sposoben razviti. Sicer izredno močen paket zagretim poslušalcem ni prepuščal veliko časa za druženje in ostale obstranske aktivnosti, a za to bo morda več časa naslednjič, natančneje že novembra, ko se bodo v Trainstation Squatu ustavili Thraw.