REPORTAŽE

1. 2. 2019

Dirty Skunks Fest 2019

Orto Bar, Ljubljana / 18. 1. 2019

Še eno leto je naokoli in Veseli dihurčki bodo kmalu upihnili 17. svečko, odkar domače obiskovalce, iz leta v leto pa tudi čedalje več takšnih iz sosednjih držav, razveseljujejo z žanrsko razgibanimi koncerti trših not. Iz tujine jih je bilo na letošnjem Dirty Skunks Festu bolj malo, saj je že tradicionalno januarsko dihurčkovanje namenjeno domači metal, hardcore in pank sceni, a nič ne de. Praktično vsi nastopajoči so namreč imeli močno podporo občinstva, čeprav je prvi band začel igrati že ob pol osmih. Vseh skupin, ki so se letos znova izmenjevale na vseh treh odrih Orto Bara, je bilo obletnici primerno 17, zajeten logistični zalogaj pa sta prekaljena dihurja ob pomoči orto osebja izpeljala z odliko.

Ker sem pretekla praznovanja izpustila iz tega ali onega razloga, sem se v Ljubljano tokrat odpravila brez pričakovanj. Zanimala me je približno tretjina nastopajočih, katerih nastope sem si lahko večinoma ogledala v celoti, saj je bil razpored žanrsko zelo razgibanih skupin dobro zastavljen. Čisto vsem se niti ne bi mogla (zares) posvetiti, razen če bi se v desetminutnih intervalih selila od odra do odra, zato bom v nadaljevanju izpustila vtise o bandih, ki me v glavnem niso nagovorili žanrsko. Ti so Decage, Cancel, ki so se po skoraj desetletju zbrali samo za to priložnost, Kreshesh Nepitash, Armaroth, Broken Lock, FxTxDx, Zabojnik in Anal Sexecution. Me je pa zato vzdušje in nekoliko bolj pomešan živelj v Ortu spomnil na koncert Dark Tranquillity v njihovem rodnem kraju, kjer so se v prostorni dvorani Trädgårna med seboj mešali in mirno družili glamerji, metalci, grinderji, hardkoraši, pankerji in navzven neopredeljeni. Pri nas je bilo bolj mirno na srečo le na začetku večera, dokler se obiskovalci niso ogreli skupaj z bandi vred.

Prebijanje ledu so prevzeli primorski heavy metalci Constrictor, ki so se le nekaj tednov prej v klubu predstavili na prvem letošnjem metal večeru v sklopu Kadilnice of Death. Zasedbo tvorijo člani Silent Pray, Black Reaper, HairX in Underground, zato jim odrskih izkušenj vsekakor ne primanjkuje in so se odlično znašli tudi na največjem odru v hali. Svojo različico heavy metala s primesmi speed, thrash in power metala so predstavili že solidnemu številu obiskovalcev, na roko pa jim je šel tudi zvok ali bolje rečeno tonski tehnik. Ali so poleg avtorskih komadov zaigrali tudi kakšnega iz časov Underground ali priredbo, težko rečem, saj načeloma plavam v drugih vodah in naštetih bandov niti ne poznam, so pa Constrictor za zdaj objavili koncertni posnetek komada House of the Devil.

Naslednji na vrsti je bil lendavski post/stoner rock/metal trio Inhibis, ki me je najprej predlani navdušil v atriju soboškega gradu, kjer je nastopil isti večer kot Moshead, Necrovile in Sear Bliss v sosednjem MIKK-u, kmalu zatem pa še z odličnim drugim studijskim dolgometražcem From Within. Od v klubu odigranih skladb so se mi v spomin najbolj vtisnile Without Judgement, Wandered for Too Long ter Clairvoyant Mind v instrumentalni različici, saj so se The Canyon Observer ravno potepali po Evropi, verjetno pa so zaigrali še kakšno s prvenca, morda celo kaj novega. Zbrani pod odrom so od pozibavanja skupaj z bandovim nadgrajevanjem tem prešli v živahnejše konzumiranje slišanega, in medtem ko nam je basist večino koncerta kazal hrbet, je kitarista kar razganjalo na mestu. Odličen nastop, ki ga band zaradi natrpanega urnika kljub glasnim pozivom iz občinstva žal ni mogel podaljšati. Inhibis so nedvomno uvrstili med moje favorite večera.

Medtem ko mi v hali Decage predvsem zaradi vokala nikakor niso šli v uho, si zaslužijo pohvalo, saj so koncert izpeljali, čeprav si je bobnar nekaj dni pred nastopom zvil gleženj. Gre za nekdanje člane Heretic in Chimera ter še nekaj aktivnih članov drugih velenjskih skupin. S suverenim nastopom so pokazali, da so jim odri domači in da znajo animirati svoje občinstvo, to pa se je skozi večer množilo iz ure v uro. Sama sem se raje vrnila nazaj v klub, kjer so od Prekmurcev vajeti prevzeli primorski thrasherji Lintver. Energična četverica je z nalezljivimi riffi in karizmatičnim nastopom brez težav izzvala norijo na prednjih bojnih črtah. Čeprav njihova inačica thrasha morda ni zares primerljiva z Negligence, so verjetno poleg Eruption ravno Lintver med najboljšimi kandidati, da zapolnijo vrzel, ki so jo Ljubljančani pustili na prestolu domače thrash metal scene. V spomin so se mi najbolj vtisnili s komadom World Funeral z aktualnega ploščka Distorted Perception, ne bi pa vedela, ali so tudi zaigrali kaj s prvenca Snakebite, saj mi gre thrash običajno prej v uho v kombinaciji z black in death metalom.

Za to so v hali poskrbeli Teleport, ki so predstavili lanski demo The Expansion. Z njim so najprej prepričali ameriško založbo Caligari Records, ki je demo izdala na kaseti in ga že razprodala, nedolgo nazaj pa je bandu prinesel še pogodbo z norveško založbo Edged Circle Productions in bo kmalu ugledal luč še na CD-ju. Zaradi minimalistične osvetlitve – topel soj sta v glavnem dajali kvadrasta svetilka na eni in manjša bela lučka na drugi strani odra – Teleport niso imeli le zanimivejšega vzdušja na odru kot protiutež kompleksnejši glasbi, temveč smo si lahko obiskovalci tudi nekoliko odpočili oči in se posvetili zvočni plati njihovega nastopa. Band mi je postal zanimiv šele z EP-jem Ascendance, zato nove postave ne morem primerjavi s staro. Lahko pa omenim, da so imeli lani v Kopru kot predskupina Spectral Voice boljši in polnejši zvok, zato druge kitare niti nisem pogrešala, tokrat pa mogoče med solažami. Takrat so poleg dema predstavili še nekaj starejšega materiala, tokrat pa so za konec izbrali Maze of Torment. S priredbo je novi vokalist prišel še toliko bolj do izraza, ljubitelji Morbid Angel pa na svoj račun. Kitarist in basist sta kljub zahtevnejšim aranžmajem dobro sledila hitremu bobnanju, in čeprav so Teleport na začetku stavili na progresivni thrash s primesmi black metala, so sčasoma preoblikovali svoj slog v še bolj razgiban progresivni death metal z elementi thrash in black metala. Vsekakor si lahko od njih obetamo še marsikaj.

Ko je ura odbila deset, so dogajanje v starem baru odprli Anal Sexecution kot zamenjava za Smeće od smeća. Za približno predstavo je tukaj odlomek njihovega nastopa, saj sem se zaradi priporočil raje še enkrat prestavila nadstropje više na koncert Iamdisease. Takoj mi je v oči padel znan obraz iz Lintver, ki je z odliko in nič manj zanosa opravljal že drugo izmeno, tokrat na baskitari, medtem ko je vokalist z barvitim harsh vokalom odločno dominiral na odru. Prostor pod njim se je že zdavnaj zapolnil do te mere, da si pač ostal (ujet) na mestu, temperatura pa se je zaradi razgretih teles v večjem delu dvorane že občutno dvignila. Iamdisease stavijo na hardcore s primesmi metala, crusta in sludgea, ki je izjemno nalezljiv in prepriča v tolikšni meri, da mi je bilo na koncu kar žal, da sem ujela zgolj zadnji komad. Definitivno se vidimo ob naslednji priložnosti.

Glasbeni program v starem baru je do konca večera prevzela adelberška garda, in tako so bolj in manj znani člani postojnske scene s kolegi predstavili svoje druge, nemetalske projekte. Kontejnrske FxTxDx sem preskočila, ker so se ravno prekrivali z Valuk, Zabojnik pa zato, ker sem jih videla že lani v Krškem in so mi zabavljaški hardcore/pank komadi redko po godu. Verjamem pa, da so obakrat naredili žurko in si je druščina privoščila kar nekaj kontejnrskega »sprehajanja« po stropu, ali bolje rečeno zraku.

Če se vrnem k Valuk, moram priznati, da se jim marljivo nabiranje odrske kilometrine že vidno obrestuje. Z vsakim naslednjim nastopom so še boljši in vse bolj sproščeni na odru, vztrajno pa jim raste tudi podpora onstran odra, tako po številu glav kot tudi las v zraku. Čeprav jim zvok tokrat ni bil povsem naklonjen (nazadnje v Krškem je bil praktično optimalen), to ni zares motilo nikogar. Razživeto občinstvo v nabito polni dvorani je band najbolj nagovoril s komadi Feldbahn, Sel zla in XV Obzorje. Če se ne motim, so poleg prvenca Kri gotove smrti za konec predstavili še par novejših viž.

Po šestih bandih se je predvsem ušesom prilegel krajši odmor, zato smo se zunaj naužili svežega zraka in zanimivih debat ter skočili po nekaj za pod zob. Pred velikim finalom z agregatkami je bila namreč opolnoči v starem baru na sporedu Sedmina. Gre za nov projekt postojnskega dela Vigilance v navezi z vokalistom Morbid Creation, ki je svoj prepoznavni death metalski krulež zamenjal za z reverbom prepojeno vreščanje, vse skupaj pa je zvenelo kot mešanica zgodnjih Bathory in Midnight. Na srečo je Šufer ujel na film praktično cel koncert. Bilo je kratko, a divje. Tokrat so za konec prišli na svoj račun ljubitelji Venom, saj so tudi Sedmina zaključili s priredbo, tj. Heaven’s on Fire.

Kmalu po Sedmini so zgoraj v klubu z manjšo zamudo začeli Snøgg, ena izmed skupin, ki me je tega večera tudi najbolj zanimala. Bobnarsko-multiinstrumentalnemu dvojcu, ki že od začetka eksperimentira z black metalom ter širi meje pričakovanega in združljivega, so se v zadnjih letih na odru pridružili različni gostje, zato nisem bila nikoli priča enakemu nastopu in tudi tokrat nisem zares vedela, kaj lahko pričakujemo od Snøgg. Še vedno mi je najljubši nastop ob predstavitvi EP-ja Qivitoq v koprskem Indeju, kjer sta še kot duo nastopila kot predvozača za Manio ter Hell. Tokrat sem ju prvič videla nastopiti brez kut in samo z Nevenom, organizatorjem festivala Zasavje Noisefest International. Če me spomin ne vara, so predstavili nov, še neizdan material s prihajajočega prvenca Chhinnamasta. Od tega skladba Y' v grobem spominja na stare Negură Bunget v avantgardni preobleki, tako z industrialnimi elementi v slogu Blut aus Nord kot tudi bolj melodičnimi deli. Se že veselim prvenca! Čeprav Snøgg nikoli nista pisala glasbe za širše poslušalstvo, so se slednjemu tokrat še najbolj približali, vsaj dokler ni vajeti prevzel njun gost in nadaljeval s svojo ekspertizo. Za noise žal ni imel najprimernejšega občinstva, verjetno pa se je tudi poznala že pozna ura. Sicer bi z veseljem ostala do konca, a je bil že skrajni čas za premik v pritličje.

V starem baru je bila žurka že v polnem teku in takšna gneča, da smo z družbo najprej za kakšen komad ostali pred vrati. Po nekaj prerivanja in polite pijače smo se ustavili nekje na sredini ob šanku, kjer so se ljudje še vedno na polno razmetavali in si podajali roza napihljivo hobotnico. Crowd surfinga je manjkalo približno toliko kot bobnarju energije, čeprav je to bil že njegov tretji nastop v večeru. Kamorkoli si pogledal, so bili vsi nasmejani do ušes, bilo je plesa, živahnega prerivanja, kondomov, objemanja, skratka vsega možnega norenja, vrhunec večera pa je naznanil pomanjkljivo in provokativno oblečen pevec z že tradicionalnim geslom: »AGREGATKE DOL!« Za boljšo predstavo je tukaj »nekaj za vse metalce«, komad Drakula (u-la-la), in še ljubiteljski posnetek koncerta iz dveh zornih kotov, Šuferjevega in Nešuferjevega. Ta band vsekakor ni nekaj za tiste, ki se vsako leto pritožujejo nad šemami na MetalDays, je pa definitivno nekaj za vse, ki razumejo, kaj je zdrava zajebancija. Hvala, Agregat, ker ste in nikoli ne razočarate!

Tako se je zaključil letošnji Dirty Skunks Fest, ki ga lahko v vseh pogledih označim za uspeh. Čeprav se lahko domače skupine iz tega ali onega razloga, na katerega Dihurja nimata vpliva, le še redko priključijo kot podpora večjim tujim imenom, ko se med turnejami ustavijo pri nas, se tako vsaj en del zbere januarja na kupu na že tradicionalnem dihurčkovanju. Seveda so tu še metal večeri v ciklu Kadilnica of Death in drugi manjši klubski koncerti, ampak je bilo res lepo videti toliko naroda, ki se je zbral v podporo domači sceni. Vsaj kar se koncertov tiče, bi lahko temu rekli obetaven začetek leta. Veseli dihurčki, hvala in vse najboljše!

SORODNE VSEBINE:
17. 1. 2019Bliža se Dirty Skunks Fest / Novice
27. 7. 2012Metal Mania Open Air 2012 / Reportaže
24. 12. 2018Morywa z novima članoma / Novice
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
22. 10. 2019
A Pale Horse Named Death, Molybaron, Angor, Chaos Inside
Viper Room, Dunaj, Avstrija
23. 10. 2019
Speedköbra, Hak Attak, Barackca
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
24. 10. 2019
KoD Extra: Hangar 55, Deep Down Bellow, Old Bridge Cartel
Orto Bar, Ljubljana
24. 10. 2019
Parasol Caravan, Savanah, Minus Green
Arena, Dunaj, Avstrija
25. 10. 2019
Metalsteel
Kavarna Sotočje, Medvode
25. 10. 2019
BlackBoxRed, Hoba
Mladinski center Postojna