REPORTAŽE

9. 12. 2019

Cult Of Luna / Brutus / A. A. Williams

Kino Šiška, Ljubljana / 4. 12. 2019

Znova se je zgodilo, da sta se sredi tedna dogajala kar dva koncerta velikih svetovnih imen težke glasbe. A organizatorji so se uspeli uskladiti, da so ljubitelji mračnega metala iz Orta lahko še ujeli polno mero post-metala v Katedrali Kina Šiške. Publiko so že za predskupini sestavljali vidno različni profili poslušalcev.

Oder je bil za odprtje večera pripravljen za A. A. Williams, kar je oznanjal na levi na črnem ozadju postavljen in osvetljen A s piko. Pred odrom se je zbralo dostojno število ljudi, željnih prisluhniti mladi v črnino odeti avtorici in njenim bandom. Mlad je tudi njen istoimenski debitantski EP, ki ga je izdala pod okriljem Holy Roar Records letošnjega januarja in s katerim se je predstavila ta večer.

Za začetek je Williamsova na rjavi akustični kitari odbrenkala Cold, v spremljavi bobnarja in basista. Za preostanek svojega dark folk post-rock nastopa je presedlala na črno električno kitaro. Nanjo je igrala tudi z desno roko, ko je za en komad stopila za klaviaturo in z levico pritiskala na tipke. Po vsakem komadu se je tudi zahvalila. Nekega hipa je bila nehvaležna tehnika, ki je basistu povzročila, da se ni slišal. Vseeno je koncert potekal brez prekinitve in suvereno za ta del, basist pa je sčasoma tudi dvignil črno nalakiran palec in naznanil, da je vse OK. Intimen koncert s pevko in kitaristko A. A. Williams je minil precej hitro.

Zanima me, v kolikor bi imela več materiala in s tem časa, ali ne bi pesmi začele kazati preveč značilnosti post-rocka, kot so distorzirana kitara in prehodi iz umirjenega v eksplozivno ter glasno psihedeliko. Nevarnost tega je formulaičnost, ki je k srečni nismo bili deležni. Upal bi si trditi, da jo od tega loči glasovna podaja ter všečno sosledje akordov, ki jih je izkazala tudi v živo.

Enako gre trditi tudi za trio belgijskih post-hardcorovcev Brutus. Kdor ta večer ni bil navdušen nad izjemno koordinacijo med bobnanjem in petjem glavne postave skupine, Stefanie Mannaerts, je moral sedeti na ušesih. Kakšno kontrolo ima nad enim in drugim ter koliko surove energije vnaša v oboje, je za ljubitelja glasbe, kakršen sem, res navdihujoče in častivredno.

Podobno zanimiva kot pri A. A. Williams je bila tudi postavitev skupine na odru: bobni so bili na desni, tako da smo obiskovalci videli tolkalca s profila, basist Peter Mulders pa je v primeru Brutus stal na sredini. Tako kot A. A. Williams letos aprila se tudi njim obeta nastop na slovitem in cenjenem Roadburn Festivalu v Amsterdamu naslednje leto.

Brutus so dokaj mlada skupina z do zdaj le dvema studijskima albumoma, Burst (2017) in letošnjim Nest. Poslušalci smo bili deležni enakomernemu razporedu pesmi z obeh, začenši s komadom War z zadnjega. Ponavljajoč melodičen akord Vanhoegaerdnove kitare in Stefaniejin eteričen glas sta se razbohotila v salvo vnesenega bobnanja in distorzije obeh kitar. Sploh pa je za drugi nastop tega večera bilo zanimivo v živo slišati, kako je pevka prehajala iz eterične post-rock glasovne podaje v rezko hardcorovsko, ko je že (skoraj) vpila, in kako je s tem učinkovala tudi sama glasba. Za zadnji komad je skupina odigrala Sugar Dragon, ki se ga morda da uvrstiti že v post-metal žanr po svoji dolžini skorajšnjih osmih minut in emotivnosti.

To je bila tudi lepa iztočnica za glavne nastopajoče Cult of Luna, ki imajo za razliko od prejšnjih dveh skupin že kulten status ter z letošnjim izidom devet studijskih albumov.

Ozadje odra je krasila instalacija razpetih jader, v katere je pihal veter, in ki so se izmenično osvetljevale za pričetek prvega komada kot tudi singla The Silent Man z novega albuma A Dawn to Fear. Na oder je stopilo šest moških in zasedlo svoja mesta kot tolkalist, bobnar, dvakrat kitarist, basist, pevec na kitari in klaviaturist. Skozi meglo in žaromete, ki so tvorili light show, si lahko razpoznal samo njihove temne obrise. Nasploh je bila redka priložnost za katerega izmed devetih komadov, ki so ga imeli na setlisti, videti njihove obrazne poteze. Odigrali so štiri komade z novega izdelka, tri z albuma Vertikal iz leta 2012 in dva iz Somewhere Along The Highway iz leta 2006. Priznati moram, da me je druga polovica koncerta malo zamorila z izbiro večinoma počasnih atmosferičnih komadov, pa tudi dejstva, da smo se bližali uri in pol stanja. Da, tako dolgo nekje je trajal koncert Cult of Luna. Moje telo pa si še ni povsem oddahnilo od tridnevnega stanja na Winter Days of Metal in tako so se odprle stare rane, a sem vsaj imel primerno glasbeno podlago za to. En tak prej omenjen komad je bil recimo akustični Passing Through z albuma Vertikal, za katerega je glavni pevec predal besedo kitaristu na njegovi levi, svoj glas pa je mestoma posodil tudi klaviaturist, ki je v celotno zvočno podlago vnašal izrazite elektronske tone in melodije, ki jih nisem bil vajen tako jasno slišati na katerem izmed albumov, sploh zadnjem.

Vsekakor pa je skupina uspela prepričati publiko in večina komadov je bila takih, ki so vzbudili, če ne že headbanganje, pa vsaj strumno prikimavanje – pri komu pa tudi zanos z zaprtimi očmi in migetanje rok.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
5. 4. 2019Sólstafir / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
6. 1. 2020
Батюшка / Theotoxin / Irdorath / Heidnir
Reportaža
18. 12. 2019
Archspire / Beneath the Massacre / Vulvodynia / Inferi
Reportaža
17. 12. 2019
Gwar / Voivod / Childrain
Reportaža
16. 12. 2019
Tribulation
Reportaža
11. 12. 2019
Eluveitie / Lacuna Coil / Infected Rain
Reportaža
9. 12. 2019
Vulvathrone Release Party
Reportaža
9. 12. 2019
Cult Of Luna / Brutus / A. A. Williams
Reportaža
4. 12. 2019
Winter Days of Metal 2019, 3. dan
KONCERTI & FESTIVALI
20. 1. 2020
Apocalyptica
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška
21. 1. 2020
Sabaton, Apocalyptica, Amaranthe
Gasometer, Dunaj, Avstrija
21. 1. 2020
Melechesh, W E B, Selvans
Orto Bar, Ljubljana
21. 1. 2020
Veuve
El Covo De Jameson, Opčine, Italija
24. 1. 2020
Seitanik Ritval: Old Night, Ghost Of Veronica
Klub Gromka, Metelkova; Ljubljana
24. 1. 2020
Decatholicize, Amalgam, Protype5
Orto Bar, Ljubljana