Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

15. 10. 2019

Crashdïet / The Cruel Intentions / Highride

Orto Bar, Ljubljana / 10. 10. 2019

 

Sleaze metal je v Sloveniji redek kot lasje na Janševi glavi, ampak vsake toliko se pa tudi pri nas ustavi kak zanimiv koncertni paket in odziv je po pravilu dober. Svojčas so za te zadeve skrbeli v kranjskem Trainstationu, kjer so špilali tako Sister kot Sister Sin, na MetalDays so igrali Hardcore Superstar, zvezde pa so bile ljubiteljem sleazea posebej naklonjene oktobra 2019, ko so se v Orto Baru ustavili Crashdïet in The Cruel Intentions s podporo Highride.

Na tem mestu najprej malo zgodovinskega uvoda – če vas prav malo briga, skočite na naslednji odstavek – o sleazeu in pomenu Crashdïet in The Cruel Intentions za razcvet te zvrsti pred dobrim desetletjem. Sleaze je nekakšna bastardizacija glam metala z nekaj več trdote v riffih, več metal in punk vložkov ter predvsem z bolj resnimi besedili, ki ne govorijo več samo o pičkah in avtih. Bližje so jim socialne težave, odvisnost in usoda rokenrola. Zadevo so na podlagi zapuščine banda Shotgun Messiah na začetku tega tisočletja furali bandi a la Gemini 5, Loud N'Nasty ter Hardcore Superstar, na mednarodno sceno pa so jo prenesli prav Crashdïet, ki so bili prvi sleaze/glam band po več kot desetletju, ki so takoj dobili pogodbo z veliko založbo, v tem primeru Warner Bros, in izdali izjemen prvenec Rest in Sleaze, po mnenju mnogih (tudi po mojem) še vedno najboljšo sleaze ploščo vseh časov. A ko je vse kazalo na večji preboj, je vodja banda, vokalist Dave Leppard, podlegel svojim težavam in storil samomor, od tedaj pa so Crashdïet ves čas v vrtincu težav z vokalisti. Aktualni Gabriel Keyes je že četrti na tem mestu, s tem pa je prekinjena tudi normalna kontinuiteta dela banda, a jedro zagrizenih fanov ostaja. Kar pa so bili v Evropi Crashdïet, je bila v ZDA skupina Vains of Jenna, glasbeno sorodna zasedba iz Švedske, ki pa je vzbudila zanimanje zvezdnika serije Jackass Bama Margere, ki jim je ponudil pogoje za uspeh v ZDA, ustanovil celo založbo in jim nudil podporo. Po začetnih uspehih je tudi delo Vains of Jenna zastalo, band pa je zapustil frontman Lizzy DeVine, ki je kasneje ustanovil prav The Cruel Intentions, ki so tega dne ob Crashdïet nastopili v Ljubljani.

In tako pridemo do tega četrtka, ko se je v spodnji dvorani Orta nabralo presenetljivo veliko obiskovalcev iz Slovenije in tudi tujine, ki so lahko uživali v vrhunskem, čeprav precej kratkem sleaze večeru. Točno ob osmih so oder zavzeli Highride in s svojo mešanico sleazy rokenrola in punka določen del publike povsem odvrnili, drugega pa takoj osvojili in sam se štejem med slednje. Preprosto, melodično in udarno, brez kompliciranja, za moje pojme super kombinacija, ki vžge ob dobrem pivu na večer sprostitve. Iskati globino v tej glasbi je nesmiselno, gre zgolj za čisti pobeg iz realnosti in Highride so tudi s pristnim in zavzetim odnosom do igranja pokazali točno to. Komad ali dva ostaneta v glavi, refrene lahko mrmraš že ob njihovi ponovitvi; skratka, več kot primerno ogrevanje za preostanek večera. Pol ure je minilo hitreje kot pri večini predskupin na turnejah v zadnjem času.

Kmalu za Highride so oder zavzeli The Cruel Intentions in večer takoj navili par stopenj više. Skupina, ki jo je kot omenjeno po izstopu iz Vains of Jenna ustanovil pevec in kitarist Lizzy DeVine, deluje kot dobro naoljen stroj. Natančno, glasno in hudo energično. Lizzy sam je eden bolj drobnih frontmanov, ki pa izžareva neverjetno energijo, hitro naveže stik s publiko in jo drži v pesti do konca nastopa. Spet doza udarnih riffov, kjer se slišijo navdihi tako Gunsov kot Ramones in celo kak ščepec Priestov, je bila servirana s kirurško natančnostjo, udarnost refrenov pa je celo navdahnila dva najbolj zagrizena fana, da sta skočila na oder in preizkusila svoje vokalne (ne)sposobnosti, pri čemer nihče ne bi zameril bandu, če bi ju porinili z odra, pa tega niso storili. Zanimivo pri skupini je, da ima v diskografiji samo eno ploščo, pa že obilico fanov tudi v Sloveniji, ki lahko odpojejo vsako besedo vsakega komada, ki ga je band odšpilal, za kar so se znali fantje tudi večkrat zahvaliti prisotnim. Še ena ura, ki je ob popitem in politem pivu v prvih vrstah minila kot blisk.

Sledila pa je glavna jed večera, nastop dolgo pričakovanih Crashdïet. Skupina, ki so ji pred dobrimi desetimi leti tako ali drugače poizkušali slediti tudi tedaj aktivni domači glam bandi, je udarila z novo skladbo Reptile z zelo solidne plošče Reptile, takoj zatem pa poskrbela za izbruh navdušenja s komadoma Tikket ter Riot in Everyone, odličnima predstavnikoma prve plošče. Vzdušje v dvorani je takoj zdrvelo na vrelišče in ni popustilo niti za procent vse do konca koncerta, kar je očitno presenetilo tudi samo skupino. Fantje so bili namreč nad odzivom publike vidno navdušeni, pevec Gabe je sploh vidno užival v pozornosti. Prihranili so nam celo klasično sranje z odhodom z odra in prošnjami za dodatek, saj so vseh šestnajst komadov do konca namreč odigrali v šusu. Nekega smisla po izigravanju obrabljenih for pravzaprav ni bilo. Občinstvo je pod odrom namreč med vsako pavzo kričalo, glasno pozdravljalo band oziroma kako drugače iskalo stik s četverico na odru, ta pa jim je hvaležno vračala z navalom rušilne energije, ki se je širila tako z odra kot iz zvočnikov. Pod mikroskopom je bil seveda novinec, vokalist Gabe. Se bo odrezal, je pravi za Crashdïet? Z eno besedo – je. Gabe premore dovolj odrske karizme, da obvlada mrcino, imenovano Crashdïet, obenem pa se ne dviguje nad zasedbo, ne preusmerja vse pozornosti nase, kot je bila to navada predhodnika Simona Cruza, in se s primernim vokalom tako odlično vklaplja v samo skupino. Presenečenje je sledilo na polovici koncerta, ko so Martin, Peter in Eric na kratko zapustili oder, Gabe pa je zagrabil akustično kitaro in brez kakega pompa in najave odigral klasiko skupine WASP, balado Hold on to my Heart s kultne plošče Crimson Idol, pri čemer je imel pomoč skorajda vseh grl, ki so bila prisotna v dvorani. Drug čustven moment večera je bila seveda izvedba skladbe It's a Miracle, ki jo skupina še vedno posveča ustanovitelju Davu Leppardu in česar se očitno dobro zaveda tudi publika, ki je spet podala polno sodelovanje.

Pod črto – super koncert. Vsi trije bandi so dali vse od sebe. Glede na to, da je šlo za četrtek, se je zadeva zaključila tudi ob delovnem narodu prijazni uri, ob enajstih večer, pri čemer je seveda vse žurke željne ljudi čakala orto fešta do jutranjih ur. Super zadeva, lahko bi večkrat, si mislim, in ob tem podajam tiho željo … Hardcore superstar?

 

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj