Cradle Of Filth / Immolation

Popularnost Danija & Co. je od albuma do albuma še kar vse večja. Ne samo v tujini, tudi pri nas je tako, kar dokazuje tudi prodaja zadnjega albuma Damnation And A Day. Zato ni bilo nič nenavadno, da je bil Graz, bolje rečeno Orpheum, 5. aprila zopet slovenski. Takrat so Cradle Of Filth nastopili v letošnjem evropskem mestu kulture.
Poleg njih so na turneji nastopali še death metalci iz New Yorka, Immolation. Zelo dobra izbira za predskupino, ki pa se je vsaj tisti večer izkazala za ne preveč posrečeno. Kljub temu da veljajo za eno najbolj priljubljenih skupin ameriškega death metala, v Orpheumu ni bilo praktično nikogar, ki bi prišel na koncert zaradi njih. Vsaj tako je bilo videti zaradi medlega odziva publike. V prvih vrstah je sicer bilo nekaj “headbangerjev”, a to so v glavnem bili mladi Cradle Of Filth fani, ki so se ogrevali za svoje junake. Vseeno pa je četverica na odru pokazala svoje nesporne kvalitete igranja v živo. Poleg doooooolgolasega frontmana Rossa Dolana se je s peklenskimi solažami izkazal predvsem kitarist Robert Vigna. V petinštiridesetih minutah so predstavili predvsem zadnji album Unholy Cult: A Kingdom Divided, Wolf Among The Flock, Unholy Cult, Bring Them Down; manj pa je bilo izletov v stare čase kot recimo Those Left Behind. V petek (25.4.) si lahko na Metelkovi od njih obetamo veliko, pa še publiko bodo imeli “svojo”.
Med odmorom so se na dveh platnih na odru vrteli izseki iz filma Cradle Of Fear, o katerem pa je škoda izgubljati vsako besedo... Med koncertom so se na platnih prikazovale veliko pametnejše zadeve, pa čeprav je šlo le za izseke video spotov in publiko v dvorani. Sama scenska podoba odra je bila zelo privlačna (vključno z light showom), kar se za “horror teater” tudi spodobi. Ob prihodu glasbenikov na oder so se v zelo dobro obiskani dvorani slišali prvi glasnejši kriki, ki so postali še mnogo glasnejši ob prihodu prve zvezde – Danija. Slednji je v očeh fanov res pravi “ bog” in skoraj vsa pozornost iz publike je bila usmerjena vanj; v “malega hudička”. Pri nekaterih pesmih pa so se oči gledalcev raje ustavile pri seksi plesalki, ki je s kretnjami nekoga razvnela še preveč in le zaradi posredovanja redarjev ni “pristala” med publiko. Tudi drugače so imeli redarji polno dela, predvsem s crowdsurferji. Ti so včasih končali v rokah redarjev, včasih pa je bil pristanek tudi manj udoben in se je končal na trdih tleh. A to jim ni preprečilo, da ne bi poizkušali znova in znova.
Kot že rečeno je bil show zelo privlačen za oči, pa tudi band (okrepljen s session kitaristom in background pevko, ki ni bila Sarah Jezebel Deva) je na odru pod Danijevo taktirko deloval zelo homogeno. Edino zvok ni bil najboljši (vsaj tam, kjer sem stal), pa tudi kakšno skladbo več bi lahko odigrali. Igrali pa so skladbe z vseh svojih albumov, od The Principle Of Evil Made Flesh do Damnation And A Day (kronološko): The Forest Whispers My Name, Ebony Dressed For Sunset, Nocturnal Supremacy, Dusk And Her Embrace, Heaven Torn Asunder, Cruelty Brought Thee Orchids, From The Cradle To Enslave, Her Ghost In The Fog, Cthulhu Dawn, Born In A Burial Gown, Thank God For The Suffering in še ena z zadnjega albuma.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.