Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

10. 1. 2013

Černozjom / Plains Of Despair / Moshead

MC Krško / 5. 1. 2013

Z izjemo solidno uspešne metalske zgodbe smo staro leto pokopali v znamenju nezadovoljstva in protestov, vse v upanju na boljši jutri. Sledile so novoletne zaobljube, od katerih so po decembrskem pustošenju života z enormnimi količinami mastne hrane in vnosa škodljivih psihoaktivnih snovi prevladovale tiste o vzdržnosti in zmernejši porabi le-teh. Prva priložnost za testiranje trdnosti karakterja se je pojavila 5. januarja, prvi soboti leta 2013, v prevečkrat spregledani posavski regiji, sploh ob dejstvu, da se v Krškem nahaja vrhunski koncertni prostor, kakršnemu bi v drugih regijah težko iskali ekvivalent. Daleč naokoli na ta večer ni bilo najavljenega dogodka, ki bil lahko speljal pozornost metalsko orientirane množice, žal pa s strani Organizatorja tudi koncert gorenjskih bandov Plains Of Despair in Moshead ob lokalni parodiji Černozjom ni bil medijsko najavljen in s tem aktualen za potencialne obiskovalce z drugih koncev Slovenije. Konec leta 2010 se mi je v članku o slabem delovanju nekaterih organizatorjev že razlival žolč, medla priprava dotičnega dogodka pa je sodu ponovno izbila dno. Pri tem ciljam izključno na površno delo Organizatorja, ki je pri vseh podarjenih sredstvih samovoljno želel dogodek ohraniti zgolj v domeni lokalnih obiskovalcev, in glede na nastop Černozjom, kjer je tudi sam poprijel za kitaro, mi je jasna namera izpeljave dogodka s karseda malo odmevnosti. Vendar pa je do preostalih dveh bandov, katerih člani so štiri ure preživeli na poti do Krškega in nazaj, skrajno nemarno, da Organizator ni poskrbel za ustrezno medijsko najavo in promocijo. Organizatorjevo udejstvovanje je namreč vsega skupaj zavzemalo objavo Facebook dogodka z neinformativnim naslovom »Metal Koncert« in ob preziranju portalov, ki že leta oskrbujejo širše množice, je bila edina možnost za seznanjenost z dogodkom to, da je poslušalec bodisi (elektronski) prijatelj Organizatorja ali pa (elektronski) prijatelj katerega od nastopajočih bandov. Tako vedenje si lahko razlagam le tako, da Organizator pri izpeljavi dogodka operira s podarjenimi sredstvi oziroma nima niti centa svojega vložka, kar bi ga skozi osebno tveganje prisililo v ustrezno promocijo. Nenaključno je situacija lahko podobna razpravi o učinkovitosti javnega in zasebnega sektorja v gospodarstvu, a to je že druga zgodba. Čeprav sem mnenja, da pri promociji dogodka igrajo ključno vlogo tudi sami bandi, v domeni katerih je že tako ali tako tudi redna vadba, izvedba programa in premagovanje razdalje, pa je dolžnost Organizatorja, da bande vsaj pravočasno oskrbi s promocijskim materialom, torej najmanj spletnimi flajerji in medijskimi najavami, če ne že s tiskanim materialom. Kakorkoli, podarjena sredstva pač imajo tendenco namesto truda od Organizatorja izzvati vedenje, kot smo mu bili priča: ko so bandi raztovorjeni že ob 6h popoldne čakali na napotke o poteku tonske, je ta zunaj kofetkal, ob prihodu v dvorano pa zgolj podajal kritike prinesene opreme. Šibkost Organizatorja je dala prostor gorenjski aktivi, ki je v zadnjih dneh lastnoročno poskrbela za ustrezno reklamo in v zadnjem trenutku organizirala odpravo ter hkrati izkoristila vse adute dvorane in nadvse ustrežljivega osebja. Šank je na željo obiskovalcev, ki te dni živijo januarski post razširil ponudbo z brezalkoholnim pivom, tonski tehnik, ki je že tako ali tako poskrbel za perfekten zvok in luči, pa je vsem trem bandom omogočil snemanje zvočnega zapisa celotnega nastopa preko mešalne mize. Toplo priporočam, da potencial vrhunske opreme dvorane izkoristijo bandi tudi v bodoče. Tako si newcomerji lahko zagotovijo reprezentativne prve posnetke, izkušenejši bandi pa dobijo boljši vpogled v dejansko stanje svoje uigranosti.
Kljub začetni kritiki je treba poudariti, da se je dogodek odvil v odličnem duhu, posavska metal scena pa se je izkazala tako v številkah kot strastnem uživanju metala. Pred zgradbo mladinskega centra velikosti kranjske občine, ki med drugim služi tudi kot vadbeni prostor, so se okoli osme ure začele viti kolone ljudi z arzenalom alkoholnih pijač, gruče ljudi pa so na vrhuncu štele okoli 60 obiskovalcev. Gorenjski zasedbi, ki sta do tedaj na koncertih, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke, služili kot otvoritveni band, sta tokrat prvič tekmovali med seboj za boljšo pozicijo. Z nekaj začetne slabe volje so tokratni koncert otvorili Moshead, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj je fokus obiskovalcev med drugim aktom večera spet nekoliko odtaval v objem alkohola in druženje na prostem ob neverjetno visokih temperaturah za ta letni čas.
Moshead so škofjeloški mladci, starost članov pa banda se nahaja v razponu od rosnih 14 do 17 let. Na podlagi tega si je Organizator spet mel roke in jim backstage namesto s pivom založil s platojem vode in pol pice na člana, prav tako pa je zavrnil sodelovanje njihovega lastnega tonskega mojstra, češ da s 16 leti nima kaj iskati za mešalko. Lokalni šerif je tako lastnoročno spet ubil priložnost mladega človeka, da se izkaže, kar se nam na Gorenjskem, kjer še posebej lepo skrbimo za mlade rekrute in s tem živost scene, zdi naravnost odvratno. Ves bes in razočaranje nad rokovanjem Organizatorja je band kanaliziral v odličen thrash nastop pred solidno gosto in vrhunsko razpoloženo publiko. Ob odličnem zvoku so Moshead ogreli publiko s klasiko Motorbreath in nadaljevali z avtorskim komadom Evil. Takoj se nam je v spomin zapisal 14-letni bobnar, zaradi katerega smo s tal pobirali čeljusti – mali ima integriran metronom in tolče s takšno hitrostjo in silo, da so prve vrste publike kaj kmalu zapopadle moshpit in njegove derivate. Mnogo prehodov, tehnika dušenja činel in grmenje dvojnega pedala so cel set gnali brez premora. Venček avtorskih pesmi so nadaljevale priredbe Metallice, od katerih sta Battery in Fight Fire With Fire zveneli izredno eksplozivno, manjkal pa ni niti Mechanix skupine Megadeth, pesem, ki vsebuje iste riffe kot The Four Horsemen od Metallice. Ne preseneča, da so avtorske pesmi po riffih, ritmih, strukturah ter celo solažah zelo podobne ravno stvaritvam prvih albumov bandov, ki jih preigravajo. V njih lahko slišimo zametke Dyers Eve in Harvester Of Sorrow, vse skladbe pa vsebujejo hammetovsko navdihnjene solaže. Ob videnem si zelo živo predstavljam glasbeno obzorje, kot ga morajo imeti člani banda trenutno v glavi. Mnogo starejših kitaristov se je najbrž v spominu vrnilo v najstniške čase, ko so prav tako odškrtnili povrhnjico metalske scene in se prve pesmi učili iz uradne izdaje debele knjige tablatur Metallice. Po drugi strani pa nekoliko težje razumem enako početje koprskih AlmostRage, ki iste riffe pišejo dekado ali dve starejši. V pesmih Moshead pa je tudi nekaj dotika slo-thrasha in glede na vizualno podobnost kitarista Matevža z Blaznikom iz Sarcasm se sprašujem, kaj je pisec pesmi dotičnega banda počel v najbolj divjih letih. Moshead, do tega trenutka oskrbljeni z vokalom Lavtarja, so proti koncu zavili v agresivnejše vode z medleyjem Raining Blood/Black Magic legendarnih Slayer, vokalno izvedenim skozi grlo drugega kitarista z agresivnejšim pristopom. Skratka, odličen in zelo doživet nastop.
Drugi akt večera so servirali kranjski Plains Of Despair. Ti so odigrali štiri avtorske pesmi, katerih dolžina je skupaj s priredbo Death Altering The Future tvorila povsem dostojen set. Mid-tempo tehnični death metal z dotikom Obscure in na čase celo Morbid Angel je manjštevilčno publiko navduševal z izmenjavo čustvenejših clean melodij in dušenih, zateženih »death metal™« izsekov, katerih dovršenost in nepredvidljivost presenečata in pretresata, kar se je odražalo v izmeničnih ciklih čupanja in začudenega pozornega poslušanja. Tokrat so sicer demonstrirali nemalo težav v ritem sekciji, saj je že med tonsko vajo odletela struna, odpenjal pa se je tudi pas pri izposojenem basu, sicer pa smo izredno uživali v prepletu kitarskih solaž. Spočetka je zvočno sliko nekoliko kazilo piskanje, zvok pa se je tekom nastopa popravil in pustil bandu, da se izkaže v pozitivni luči. Zgovorni naslovi pesmi Fall Of Men, Shattered Dreams in Hate Beneath sovpadajo z imenom banda, ki človeštvu napoveduje temno prihodnost in pozabo. Jazz elementi med solažami gredo z roko v roki z riffi, ki vsebujejo t. i. hudičevo noto, katere utemeljitelji so Black Sabbath. Zagotovo velika pridobitev za domači glasbeni prostor, ki pa bo šele ob nekoliko boljši izvedbi demonstrirala svoje bistvo v pravem pomenu.

Po nastopu je bila preostala publika naprošena, da zapusti dvorano, da se pripravijo Černozjom. Raje ne bi izgubljal besed, pa naj vseeno opišem to polomijo. Gre za zajebancijo, ki sestoji iz nekaterih vidnejših glasbenikov domače scene – Tegla (bobni), Simon Šubic (kitara), Organizator (kitara), Matjaž Predanič (klaviaturna kitara) – in prav toliko manj poznanih obrazov, pomočenih v corpsepaint. Zasedba z dvema kitarama, dvema vokaloma, dvojimi bobni, razglašenim basom in nekompatibilnimi klaviaturami, ki so sicer iz nerazločnega šuma na momente streljali melodije Manowar in baseball homerun izseke, je na čase res pustila občutek, kot ga dandanes marsikatera, menda resna, a neuigrana black metal zasedba, v stvari pa je šlo bolj za kazanje pevčeve kosmate riti in drgnjenje strun brez pomena. Pričakovano sicer najštevilnejša publika tega večera med pesmimi banda ni nagradila z bučnimi izrazi zadovoljstva. Tegla se je morda s tem vrnil v zgodnejše čase lastnega ustvarjanja, ko so bili Dickless Tracy še bolj komično usmerjeni, in nimam prav nič proti, če si glasbenik vsake toliko privošči malo smeha, oddiha in sprostitve, zaskrbljujoče pa je to za Organizatorja, našemljenega v terorista, za katerega ta farsa predstavlja edini glasbeni dosežek in je še med nastopom zajebantskega banda demonstriral, da je za kitaro nekoliko lesen, kar je bilo vidno in slišno predvsem pri izvedbi uvodnega riffa skladbe Evil Dead skupine Death. V zadnjem delu pa je koncert doživel preobrat in izkazalo se je, da ima tajna narava koncerta morda korenine v tem, da je bil dogodek pravzaprav namenjen praznovanju Organizatorjevega rojstnega dne. Posavska metal scena je namreč slavljencu pri koncu seta podarila kitaro, s pomočjo katere bomo morda v roku enega leta ugledali resnejši nastop skupine Ascension, a to je zgolj ugibanje. Prostor ob šanku se je nato napolnil s prigrizki in pivom iz pločevink, nadaljevalo pa se je odlično vzdušje, ki je sicer trajalo vse do nastopa skupine Černozjom.
Še naprej upam na izvedbo metalskih dogodkov v dvorani MC Krško, ki jo je treba dati na seznam nujnih destinacij. Naša ekipa se zagotovo še vrne.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija