REPORTAŽE

4. 5. 2016

Cannibal Corpse / Krisiun / Hideous Divinity

Kino Šiška, Ljubljana / 29. 4. 2016

Joj, tole je zdaj pa resnično nerodno. Medtem ko sem sestavljal misli in iskal besede, s katerimi sem želel opisati »skorajda prvomajski pokol« v Kinu Šiška prejšnji teden, so se na našem forumu namnožila mnenja, ki dodobra povzemajo moje videnje in slišanje petkovega koncerta. V glavnem imam v tej zvezi v mislih seveda headlinerje večera, ene in edine Cannibal Corpse, čeprav tudi opisi preostalih dveh nastopajočih ne sežejo daleč stran od mojega mnenja. Toda, ker sem se odločil, da tole pisanje nikakor ne bo sledilo slogu »kopiraj-prilepi«, bom s pomočjo lastnih vtisov in prebranega na forumu poskusil sestaviti nekakšen kolaž, saj bi tokrat izključno moje mnenje izpadlo preveč subjektivno. Zakaj? Berite dalje in ugotovili boste.
Naša Vesela Dihurčka sta koncert ameriških death metal velikanov torej promovirala kot skorajšnji prvomajski pokol, meni pa se je ob pogledu na pestro publiko po glavi neprestano vrtel slogan »mala šola (brutalnega) death metala«. In sicer iz dveh razlogov. Za prvega mislim, da je povsem na dlani, kajti ko v mesto pridejo Cannibal Corpse v družbi že prav tako legendarnih Krisiun in nekoliko manj znanih, a vseeno dovolj udarnih Hideous Divinity, je obisk tega dogodka nujen. Kot opravičilo veljajo le zdravstvene težave, službena zasedenost ali predhodno n-število ogledov navedenega headlinerja. Vse ostalo so le izgovori, ki si jih mladi (death) metal bandi pri nas iz sramu do sebe in scene, katere del želijo biti, niti izustiti ne bi smeli. Seveda s tem nimam v mislih nobenega izrecnega banda, temveč opazka velja za vse, ki se na tem področju udejstvujejo, hkrati pa nisem stal pred vhodom in delal kljukice in križce za prihod oziroma ne-prihod. Vsekakor pa so si svoje kljukice prislužili dve tretjini članov Dickless Tracy, ena tretjina članov Noctiferije (če v temi v dvorani nisem narobe videl) in ena petina Vasectomy.
No, zdaj pa še k drugemau razlogu: na nobenem drugem koncertu nisem videl toliko in tako mladega metalskega podmladka. Če se sem in tja po dvorani ni hiperaktivno premikal en in isti fant, potem sem ta večer naštel okoli pet »pubecov«, ki bodo morali še zrasti v svoje bulerje – dobesedno. In prav je tako, podmladka nam manjka. Po drugi strani pa, tam kjer so bili tile fantje, so bili tudi njihovi starši, kar pomeni, da je starostni razpon publike bil tokrat med največjimi. Kot že rečeno, se je začelo tam nekje pri desetih letih, zgornjo mejo pa z lahkoto postavim tam okoli Abrahama.
Ko sem vstopil prvič na ta večer v dvorano, so na odru že razgrajali norveško-italijanski Hideous Divinity. Ker banda predhodno razen po imenu nisem poznal, si lahko predstavljate, da sem bil relativno presenečen, ko sem slišal njihov death metal. Računal sem na še eno generično skropucalo iz sosednje Italije, prejel pa direkten udarec za uho. Sicer si nisem znal kaj preveč pomagati z bandovim humorjem, toda so vmesni vložki frontmana dobro razelektrili razkurjeno vzdušje, ki ga je zasedba proizvajala s svojimi komadi. Hiter in, kakopak drugače, brutalen death metal, ki je (vsaj) v Kinu Šiška nudil dovolj prostora za bas kitaro, medtem ko so me zmotile le kitarske solaže – a to verjetno zaradi tega, ker predstavljenih viž nisem poznal.
Po nekaj kratkih trenutkih premora so na oder stopili Krisiun, ki so se po koncu koncerta za marsikoga izkazali kot glavne zvezde večera. Res je, za marsikoga, ne pa za vse in tudi ne zame. Razlogi za to so zelo subjektivne narave, povzamem jih pa lahko nekako takole: ker me je mladostniška oziroma najstniška jeza že zdavnaj minila, ker me začne bolet vrat, že ko samo pomislim na čupanje, se na koncertih že nekaj časa raje postavim v kakšen miren kotiček in od daleč spremljam dogajanje. Ustvarjena agresija in jeza, ki sta mi včasih pomagala pri sproščenem aktivnem spremljanju nastopa, sta mi danes sekundarnega pomena. Drugi razlog za zmerno zainteresiranost za nastop Brazilcev pa bi lahko bilo že n-to poslušanje enih in istih nagovorov in komadov. Toda zaradi ugodne pozicije sredi dogajanja v veliki dvorani Kina Šiška sem vseeno uspel ujeti nekaj odstotkov vzdušja najbolj navdušenih okoli mene, ki so na veliko čupali in skandirali – mosh pit je v KŠ tako ali tako bolj ali manj onemogočen. Okoli enourni nastop so bratje Krisiun odlično speljali do konca, v glavnem so predstavili novejši material z zadnjih dveh plošč Forged in Fury in The Great Execution, vmes pa še ponudili kakšen cukrček z naslovom The Will to Potency ali Hatred Inherit.
Tako, pa smo se prebili do glavnega nastopajočega. Že zgoraj naštetim razlogom za nenavdušenje nad slišanim in videnim naj dodam še statičnost banda, ki me je tokrat resnično odbijala, in slaba uravnovešenost zvoka, saj je bil George »Corpsegrinder« Fisher tako glasno ozvočen, da sem band lahko spremljal samo s čepki za ušesa, saj drugače ničesar ne bi razumel. Pa saj vseeno, saj to so Cannibal fucking Corpse!?! Tako bi rekel ali sem rekel pred več kot desetimi leti, danes pač ne več. In zato nas je večina, porazdeljena ob straneh dvorane lahko le zavidljivo pogledovala proti sredini, kjer se je na veliko »dogajalo in žuralo«. In tako Georgove izjave: »Are you enjoying the show? At least someone does!« nisem razumel kot preveč negativne, saj je resnično zgledalo tako, da samo nekaj ljudi dejansko uživa v nastopu, medtem ko ostali čakajo/čakamo, da bo minilo teh sedemnajst fenomenalnih komadov:
1. Evisceration Plague
2. The Time to Kill Is Now
3. Scourge of Iron
4. Death Walking Terror
5. Stripped, Raped and Strangled
6. The Wretched Spawn
7. Pit of Zombies
8. Kill or Become
9. Sadistic Embodiment
10. Icepick Lobotomy
11. Covered With Sores
12. Born in a Casket
13. I Cum Blood
14. Unleashing the Bloodthirsty
15. Make Them Suffer
16. Hammer Smashed Face
17. Devoured by Vermin
Sicer pa, roko na srce, ne glede na odlično setlisto, temelji prva polovica na bolj ali manj srednje hitrih komadih, medtem ko so tisti pravi udarci na gobec prišli na vrsto komaj v drugi polovici, ko pa je bil že marsikdo utrujen ali naveličan, ker koncertnega dogajanja ni začinil s pravo mero najljubše alkoholne pijače. Naslednjič bo bolje, kajti naslednjič zagotovo spet bo, le vprašanje je, kdaj bo to.

SORODNE VSEBINE:
23. 9. 2008Cannibal Corpse / Novice
16. 7. 2015Overmura Breka Fest 2015 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
23. 8. 2019
Metallica / Ghost / Bokassa
Reportaža
9. 8. 2019
MetalDays 2019, 5. dan
Reportaža
8. 8. 2019
MetalDays 2019, 4. dan
Reportaža
7. 8. 2019
MetalDays 2019, 3. dan
Reportaža
6. 8. 2019
MetalDays 2019, 2. dan
Reportaža
5. 8. 2019
MetalDays 2019, 1. dan
Reportaža
17. 7. 2019
Combichrist / Terrolokaust
Reportaža
16. 7. 2019
Obscene Extreme 2019
KONCERTI & FESTIVALI
24. 8. 2019
Divlje Jagode, Norton
Kal pri Pivki
24. 8. 2019
Voltumna, Taste of Plague
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
27. 8. 2019
TrNOVfest: Noctiferia
CSK France Prešeren, Ljubljana
28. 8. 2019
Hate, Beheaded
Viper Room Dunaj, Avstrija
30. 8. 2019
Breka Fest XII
Srednja Bistrica, Črenšovci, Prekmurje
31. 8. 2019
Bunkerfest 2019
Hangar Bar, Izola