3 Inches Of Blood / Goatwhore / Angelus Apatrida / Havok

»Dž, dž ... vuuuuuhuuuuuuuu!« bi prav gotovo vzklikal poznani komentator Formule 1, sam pa sem se po poti ob močnem nalivu spraševal, ali bo zadosti ljudi pri volji, da se bo kljub muhastemu vremenu odpravilo na ponedeljkov koncert v okviru turneje Long Live Heavy Metal. Ob prihodu pred Gala halo je bilo hitro jasno, da bo obisk žal za ta paket pod pričakovanji, saj tik pred začetkom število obiskovalcev ni bilo dosti višje od skupnega števila članov vseh štirih nastopajočih skupin. Vem … slabo vreme, pestra koncertna ponudba, pred vrati so prvi festivali in tako naprej, a vseeno – kje se skrivate vsi thrasherji?!
Večer so malo po osmi uri s prvim obiskom v Sloveniji otvorili ameriški thrasherji Havok in hitro ogreli maloštevilno publiko, ki jim je prav tako hitro začela vračati energijo in jih spodbujala s slemanjem in glasnimi vzkliki med komadi. Četverica iz Denverja, ki ima pod kapo dva albuma in pol ducata drugih izdaj (singlov, demov, EP-jev) je igrala, kot da ji gori za petami in nastop je minil v trenutku. (Pre)kratek set je v večji meri vključeval komade, kot sta D.O.A. (Impact Is Imminent Anyone?) in Covering Fire z lanskega, pri založbi Candlelight izdanega albuma Time Is Up, s katerim so dosegli mednarodno prepoznavnost in se prebili iz anonimnosti. Hitro (cupacupa), hitreje (cupacupa), Havok (cupacupa)!
Španci Angelus Apatrida, že »stari« znanci ljubljanskih odrov, so prestavili v nižjo prestavo in morda ravno zato izpadli manj a(tra)ktivni, kar se je poznalo tudi na (za odtenek) slabšem odzivu publike. Band se je z leti uspel otresti oznake klona skupine Megadeth in v svoje skladbe vpleta vedno več Bay Area thrasha, a mu še vedno manjka nekaj, kar bi ga potegnilo iz povprečja. Dober nastop, komunikacija s publiko na nivoju, a vseeno brez presežka.
Zunaj se je že dobro stemnilo, na odru pa tudi, saj je bila na vrsti še zadnja štiričlanska zasedba tega večera, Goatwhore. Satan & thrash, black thrash, death thrash in še mnoge druge oznake opisujejo band, ki vplive vleče iz več podžanrov metala in seveda časti temo in njenega gospodarja Satana. Sliši se srhljivo, pa gre pravzaprav za posrečeno in ušesom prijazno mešanico, pa naj band še tako poizkuša izpasti »evil«. Skupino sestavljajo že uveljavljeni akterji na glasbeni sceni, ki med drugim igrajo/so igrali v skupinah Soilent Green in Nachtmystium, zato ni nikakršno presenečenje, da so tekom svojega energičnega nastopa brezkompromisno dali vse od sebe in navkljub v tem paketu nekoliko izstopajočemu glasbenemu stilu ter dejstvu, da je bil to njihov prvi nastop na slovenskih tleh, na publiko naredili odličen vtis.
Po treh precej intenzivnih bandih je že vidno utrujena publika končno pričakala headlinerje, kanadske heavy metalce 3 Inches Of Blood, ki so pred kratkim izdali album z naslovom – prav ste uganili – Long Live Heavy Metal. To pojasni dejstvo, zakaj so eno tretjino set liste predstavljali komadi z aktualnega albuma, ki pa se pri marsikom še ni dodobra ulegel v uho. Na srečo sta bili ostali dve tretjini polni »hitov«, ki se jih spomnimo s prejšnjih albumov (Advance And Vanquish, Fire Up The Blades in živih nastopov. Čeprav se je sam špil začel udarno, celoten nastop ni predstavljal vseh 100 %, ki jih skupina lahko da od sebe. Ali je za to kriva pasivnost legendarnega basista Byrona Strouda (Zimmers Hole, ex- Fear Factory, ex- Strapping Young Lad itd.), na trenutke kar »lepo« fušanje vokalista Cama Pipesa, ali pa pohitrena izvedba starih komadov (kam se jim tako mudi?), je težko reči. Energija (razen že omenjenega Byrona) je bila prava, temu nihče ne oporeka, a priokus, da bi band lahko pokazal vsaj kakih 10 % več, je bil vseeno prisoten.
Po slabi uri je bil čas za obisk dobro založenega štanta z merchandiseom, kjer so vsi bandi ponujali izdelke po precej ugodnih cenah, in kratek klepet z nastopajočimi, služba zjutraj pa žal ni dovolila daljšega druženja in popivanja. Če bodo Havok nadaljevali s tem tempom, lahko na njih v prihodnosti še računamo, Goatwhore si prav gotovo zaslužijo še kakšen obisk Slovenije, Angelus Apatrida po včeraj slišanem še vedno spadajo v kategorijo »OK, ampak pa kaj?«, popravni izpit pa čaka tudi 3 Inches Of Blood.