Jezušček, Jezušček, kdo bo tebe ljubil? Sodeč po naslovnici, kjer roka s kladivom, na katerem jasno odseva cifra 666, pribija Merkurjeve žeblje direktno v ročico bogega Rešitelja, Vital Remains gotovo ne. Ja, najprej si ga je privoščil Mel Gibson, Vital Remains pa so si od Mela izposodili intro in povedali, kaj si o možu iz Nazareta mislijo. Ja, t. i. »ikone zla« so nazaj z najverjetneje najmočnejšo ploščo doslej.
Tony Lazaro in multitalentirani Dave Suzuki nimata miru. V času med izidom prejšnje plošče Dechristianize in zdajšnje Icons Of Evil sta videla veliko sveta in preštela vse cerkve in kapelice in kipce in podobno. To sta pomnožila z death metal faktorjem, odštela koren iz 27, nato pa s pomočjo kotne funkcije dobila število, ki da uvid v povprečno dolžino komadov in hitrost bobnov. Zveni komplicirano? Seveda je. Tako si je tudi mislil band, ko je ustvarjal skupaj s producentom Erikom Rutanom in vokalistom, ki Jezuščka mara še manj, Glenom Bentonom. Erik je odkrito priznal, da je bila tole zanj najtežja plošča. Tony in Dave pa tudi. Za vse skeptike, ki mislijo, da je Tony v bandu samo zaradi lepote in karizme ter mišic naj povem, da je Tone odgovoren za vse skladbe in hude riffe v njih. David pa se je potrudil in presegel sebe tako v igranju bobnov (hitrejši kot Modri dirkač), kot v igranju solaž (go home, Yngwie) in občasnih akustičnih vložkih (Gipsy Kings v hitrosti Floja Mounierja na Red Bull vodkah). Dave Suzuki pa tudi ob sončnem zahodu piše romantična besedila o ljubezni in smrti do Jezuščka in vsega, kar predstavlja verovanje v tistega, ki ga ne vidite in ki ga z veliko gorečnostjo časti papež in veliko ameriških TV evangelistov.
Vam ni nič jasno? Pokorite se, o grešniki in poslušajte plato, ki po brutalnosti in ekstremnosti presega vse živo. Glen Benton je pokadil nekaj tamočnih in izvedel vokale, ki so tako dobri, da ob njih zbledi vsak Deicide izdelek. Spet se plošča bliža uri dolžine, ima ekstremno oblikovanje (čeprav je v bookletu prav smešen, kvazi jezdeci apokalipse), zvok je izredno dober in jasen (ni več »popcorn« zvoka s plošče Dechristianize ali pa kaosa Dawn Of The Apocalypse), zadovolji tako ljubitelje brutalnih riffov in ritmov, kot dobrih solaž. Vendar je Jezušček le imel prste vmes in vrgel nekaj krepkih. Prvič, strukture komadov so predvidljive kot dejstvo, da ga župniki v nedeljo radi cuknejo malo več. Če poznate Dechristianiz, boste skorajda lahko vedeli, kaj se bo zgodilo v novih komadih in to, da so pesmi skorajda zgrajene vse po istem kopitu. Druga stvar je dolžina. Po mojem mnenju ne bi škodilo, če bi se določeni končali prej kot maša na kakem gorenjskem sakralnem objektu, ki ga zvok Vital Remains še ni dosegel in desekriral. Če pa niste pozorni na te detajle in če rabite odličen miks med pametnejšim ustvarjanjem Glena Bentona in odlično ekstremno antikristjansko metalizacijo, potem so Ikone stvar za vas. Pa priredba Yngwieja Malmsteena je zakon! Ostali pa marš v lokalno cerkev, preden vas doseže bes Ikon zla. Tako bodi. Amen!

Ivan